Mnogi se sprašujejo, zakaj jih privlačijo nedostopni in hladni ljudje, a odgovor ni preprost, saj gre za pojav, ki ima globoke korenine v naši podzavesti, otroštvu in stilih navezanosti, ki smo jih prevzeli. 

Če razumemo vzrok za svoje odločitve, pa lahko vzorce spremenimo, poroča Grazia.

Privlači nas to, kar poznamo

Naši možgani pogosto težijo k znanemu, tudi če tisto, kar poznamo, ni nujno zdravo. Če ste bili v otroštvu obkroženi s čustveno oddaljeni ljudmi, lahko to postane vaša nezavedna težnja za romantična razmerja. Podzavest lahko namreč gravitira k partnerju, ki je podoben preteklim izkušnjam. 

Negotovost 

Če menite, da si ne zaslužite ljubezni, se lahko ob čustveno dostopnem partnerju počutite neugodno. Nezavedno lahko to osebo zavrnete, saj ste prepričani, da niste dovolj, s čimer sabotirate razmerje, ki bi lahko bilo zdravo in dobro. 

Nasprotje

Včasih nas pri čustveno oddaljenih partnerjih privlačijo prav lastnosti, ki si jih sami želimo imeti. Čustveno dostopnim ljudem se lahko zdi čustvena nedostopnost zanimiva in privlačna. 

Želja po pomoči  

Pogost, a nezaveden razlog, zakaj nas privlačijo čustveno zaprti partnerji, je želja, da mu pomagamo pri zdravljenju travm. To pogosto vodi v izčrpavajoč odnos, v katerem ena stran ves čas poskuša rešiti drugo. 

Podzavestni poskus celjenja lastnih ran

Včasih izbiramo čustveno oddaljene partnerje, ker želimo podzavestno zaceliti lastne rane iz preteklosti. Tak odnos je lahko priložnost za podoživljanje in potencialno ozdravitev čustvenih izkušenj, a takšni poskusi zdravljenja se le redko končajo uspešno, saj ponavljanje preteklih vzorcev pogosto poteka brez zavestnega premisleka. 

Adrenalinska privlačnost

Čustveno oddaljeni partnerji pogosto v odnos vnesejo določeno mero nepredvidljivosti, kar lahko povzroči adrenalin in vznemirjenje. Ta občutek je pogosto privlačen, saj nas spominja na vznemirjenje, ki ga iščemo v novih izkušnjah.

Strah pred intimnostjo 

Včasih izbiramo čustveno oddaljene ljudi, ker se globoko v sebi bojimo resnične bližine. Z izbiro nekoga, ki se distancira, se izognemo resnični ranljivosti in zmanjšamo tveganje, da bi se popolnoma odprli in soočili z lastnimi strahovi.

Idealiziranje 

Čustveno nedostopne osebe pogosto idealiziramo, saj lahko ob njihovem umiku fantaziramo o tem, kdo bi ta oseba lahko bila. Namesto da bi ga videli v pravi luči, razvijemo idealizirano različico, ki je pogosto daleč od resničnosti. 

Potreba po dokazovanju lastne vrednosti 

Če čutimo, da nismo vredni ljubezni, bomo težili k razmerju, kjer se moramo boriti za partnerjevo pozornost. V takšnem odnosu je nenehno prisoten občutek, da moramo dokazovati svojo vrednost, kar lahko postane čustveno izčrpavajoče, hkrati pa je tak odnos težko prekiniti, saj zadovoljuje potrebo po odobravanju.

Vpliv pričakovanj 

Zaradi filmov, serij in knjig smo pogosto izpostavljeni kulturi romantičnih pripovedi, ki nas učijo, da ljubezen premaga vse ovire, zaradi česar včasih verjamemo, da je odnos s čustveno nedostopno osebo poseben izziv, vreden truda. 

Strah pred spremembo 

Spremembe so pogosto strašljive in težke, zato je včasih lažje ostati v okolju, na katerega smo navajeni. Odnos s čustveno nedostopnim parterjem nam je kljub predvideni bolečini poznan, zato se zdi varnejši od tveganj, ki jih prinaša sprememba.