Uporabniki Starševskega čveka so obujali spomine na svoje otroštvo in se spraševali, zakaj nekateri otroci popolnoma prekinejo stike s svojimi starši, ko odrastejo. “Zakaj bi še naprej gojila zamere, samo sebi bi škodovala? Velikokrat se ljudje kar namišljeno jezijo in skregajo za dosti banalne stvari, potem pa leta tečejo in je težko stopiti v stik. Koliko od teh ljudi si zna pogledati v oči in reči, zakaj točno sem se skregal s starši? Koliko vas je?” je napisala avtorica teme, po tem. ko je razložila, da bi tudi svojim staršem lahko zamerila njuno odsotnost, a se je odločila, da jima odpusti.

“Mislim da je veliko v karakterju, to da pa prekineš stike, pa ima sigurno neke posledice v vašem življenju. Ne biti na to ponosni, umaknejo se slabiči, ne močni ljudje. Močni ljudje lahko razumejo. Dogodki so nam namenjeni, ni pa nam namenjeno, kako se bomo na njih odzvali. Ljudje potegnejo drastične poteze, pa so jih zreli nositi? Večina jih ni,” je zaključila avtorica.

“Tisti, ki stikov ne prekinejo, so slabiči”

Mnogi uporabniki so avtorici odgovorili, da so družinski odnosi edinstveni in da imajo nekateri veliko bolj toksične odnose z družino, kot ona. “Se zelo ne strinjam, da stike prekinejo slabiči. Ne, slabiči jih vzdržujejo in pustijo, da jim starši žrejo živce. Včasih pač moraš prekiniti. Tudi jaz sem prekinila stike za nekaj let s starši in sorojenci. Sedaj, ko smo v zrelih letih, se kar lepo razumemo, ampak je moralo preteči kar nekaj vode in morala sem predelati kar nekaj zamer,” je svojo izkušnjo delila ena izmed uporabnic.

Avtoričino otroštvo sicer ni bilo rožnato, a mnogi so ji odgovorili, da v nasilnih in toksičnih družinah ni več prostora za stike: “Bi te rada videla, če bi imela očeta pedofila, kako bi ti razčistila in imela z njim odnos. Še enkrat: kjer so problemi med starši in otroci, so brez izjeme vedno starši krivi, oni so vzgajali otroka. In tudi, če je nekdo v vlogi žrtve, pomeni, da si je to vlogo izbral kot obrambni mehanizem, ker je presodil, podzavestno seveda, da bo tako najlažje preživel. Tudi tu so krivi starši,” je pokomentiral eden izmed uporabnikov.

Prekinjeni stiki med starši on otroci niso redki

Prekinitev stikov med starši in otroci pa ni tako redka kot bi si mislili. Klinična psihologinja dr. Jade Wu je za Scientific American povedala, da kar 17 odstotkov študentov čuti odtujenost od svoji staršev in kar 12 odstotkov odraslih čuti odtujenost od svojih otrok. Kar 95 odstotkov odnosov pa prekinejo otroci. “Sklepam, da zato, ker je za starša najmočnejša vez v življenju tista z otrokom. Otroci pa si najdejo partnerja in imajo svoje otroke, s katerimi imajo močnejšo vez,” pojasnjuje Wujeva.

“Starši odnose s svojimi otroci običajno prekinejo, ker ne odobravajo njihovega zakona ali odnosa, redkeje pa zato, ker bi bil otrok razvajen ali nehvaležen. Pri otrocih pa je razlog za prekinitev stika s starši največkrat zloraba ali nasilje,” še razlaga doktorica.

Otroci prekinejo stike s starši, kadar se počutijo nepodprte, nerazumljene ali nespoštovane, eden izmed sodelujočih v raziskavi Wujeve pa je razložil, da “kumulativna bolečina zaradi preteklosti ni nikoli izginila, nikoli se ni pomirila, nikoli ni bila pozdravljena ali predebatirana, nikoli ni bila niti omenjena, nič. Upal sem, da bom lahko to pozabil in prebolel, vendar nikoli ni izginilo.”

Wujeva pa tudi dodaja, da redkokdaj prekinjeni odnosi ostanejo za večno prekinjeni. Predvsem v odnosu mati in hči se odnos pogosto večkrat ponovno vzpostavi in potem znova prekine, le 29 odstotkov otrok ni nikoli več vzpostavilo stika s svojimi starši.

Kako ponovno vzpostaviti stike?

Večino staršev pa si kljub razlogom želi ponovnega tika s svojimi otroki, a ne vedo, kako pristopiti in popraviti nastalo situacijo. 

Wujeva svetuje, da sprejmite to, česar ne morete nadzirati in se pripravite, da zagrabite novo priložnost, ko jo dobite. “Če vam otrok ponudi priložnost za ponoven kontakt, bodite pripravljeni na pokoro in priznanje krivde, morali se boste spremeniti.”

Priznajte in se opravičite za napake, ki ste jih storili v preteklosti. Tudi, če morda niste vi vir bolečine za vašega otroka, je vaše zanikanje početja drugih lahko prav tako boleče. Ali pa če mislite, da niste ničesar storili narobe, vaš otrok pa to vidi drugače, se ne prepirajte in iščite izgovorov. “Že samo, da priznate napake in pritrdite čustvom svojim otrok, je dovolj za katarzo med vama,” je razložila dr. Wu.

Predvsem pa morate svojega otroka sprejeti takšnega kot je in biti pripravljeni spremeniti dejanja, ki so vašemu otroku škodovala. Ko boste zgradili zaupanje in spoštovanje med vama, se bo med vami lahko ponovno razvil pravi odnos.