Na forum Starševski čvek se je obrnil 29-letnik, ki si nadel vzdevek “Hotelski najemnik”. Razložil je, da pri 29-ih še vedno živi pri mami. Ima službo, vendar le za določen čas, njegova punca je v enaki situaciji. Prav zaradi negotovosti situacije se s punco bojita odseliti na svoje, saj ne vesta, kako bo, ko jima potečeta pogodbi. Pri 800-evrski plači si dvosobnega stanovanja ne more privoščiti, v garsonjeni ne moreta živeti zaradi narave dela. Njegova mati jima s svojo skromno pokojnino ne more pomagati.
Nekateri komentatorji pod objavo so bili do avtorja objave zelo kritični, drugi so delili svoje zgodbe iskanja stanovanja, najemanja kreditov in pogumnih odločitev.
Večina je izpostavila pomembno razliko.
“Eno je, če nekdo pri 40-ih še vedno živi v otroški sobi in ga pedena mama, drugo pa, če tudi sam poprime za delo, sploh težje, in prispeva k stroškom. Z ekonomskega in tudi praktičnega vidika je to lahko ugodno tudi za starše, če imajo nižje dohodke in so malo starejši.”
uporabnik foruma Starševski čvek
Podatki Statističnega urada Slovenije (SURS) sicer kažejo, da je leta 2018 vsak drugi 29-letnik še vedno živel pri svojih starših, leta 1991 je bilo takih le 20 odstotov.
Podobno je tudi v tujini, kjer doma ostaja vse več mladih. Razlogi za to so na eni strani težave pri doseganju ekonomske neodvisnosti, prekarnega dela, zaradi stanovanjske politike, pa tudi zaradi vse daljšega študija. Zmaknila se je tudi starost, pri kateri se mladi poročajo – za poroko se odločajo pozneje.
Na drugi strani pa govorimo o razlogih, o katerih so govorili komentatorji: udobno in ugodno življenje doma z majhnimi stroški, ravno prav avtonomije in dobri odnosi s starši, ki jim lahko nudijo finančno in čustveno podporo.
Odhod od doma ni lahka odločitev, s čemer se strinja tudi ena od uporabnic foruma, ki zapiše: “Za iti od doma brez posebne osnove, le s službo, je potreben pogum in načrt.”
Službe je namreč težko dobiti brez ustrezno visoke izobrazbe, kar pomeni, da se šolanje podaljša, delo ob študiju pa ne omogoča dovolj velikih prihodkov. Posledično je številnim finančno ugodneje ostati doma, denarja za nakup stanovanja tako ali tako nimajo.
Odgovorni so na nek način tudi starši, ki svoje otroke doma razvajajo, ti pa nimajo nobenih odgovornosti in dolžnosti v gospodinjstvu, zaradi česar jim doma zares prav nič ne manjka. Poleg tega se nekateri starši oklepajo svojih otrok in se ne morejo sprijazniti s tem, da ti odraščajo, ter na tak način poskušajo ohraniti družino tako, kot je bila vsa leta prej.
