Uporabnice Starševskega čveka so načele temo o pogostosti jokanja. “Ženske, ali veliko jokate?” je vprašala avtorica teme, ki je nato razložila, da “današnja družba želi močno žensko.”
V stiku s svojimi čustvi
Ena izmed uporabnic je napisala, da je vedno v stiku s svojimi čustvi, zato nima težav z jokanjem. “Močna ženska je tista, ki je v stiku s svojimi čustvi, ne pa ženska, ki imitira moškega,” je še dodala.
Vendar, zakaj ženske veljajo za “jokice”? Za ženske pravimo, da so tako ali tako bolj čustven spol, ter da jočejo za vsako stvar. Raziskave razkrivajo, da ženske jočejo dva- do petkrat na mesec in jočejo kar petkrat pogosteje kot moški.
Jok je sicer zdrav za nas, ker sprošča hormone sreče, zmanjšuje bolečino in pomaga pri čustvenem zdravju. A pri joku je prisoten še en hormon: prolaktin.
Ženske ga imajo 60 odstotkov več
Prolaktin je reproduktivni hormon, ki pa ga imajo ženske kar 60 odstotkov več kot moški. Prolaktin stimulira produkcijo mleka po porodu in pa tudi solze. Ker ga imajo ženske več kot moški, začnejo jokati veliko hitreje. In zato je potreben veliko nižji nivo čustvenosti, da se solze sprožijo.
Nekatere raziskave tudi namigujejo, da testosteron zavira solze. V raziskavi na moških, ki so imeli zaradi raka na prostati veliko nižji nivo testosterona v telesu, so raziskovalci zabeležili, da so ti moški veliko pogosteje jokali, kot povprečen moški.
Ženske torej pogosteje jokajo zaradi kombinacije hormonov, kar pa ne pomeni, da so bolj čustvene. Pravzaprav raziskovalci trdijo, da ženske in moški stvari čutijo enako, z enako intenziteto, a pri ženskah se solze sprožijo prej.
Preden torej naslednjič rečete partnerici, sestri ali mami, da je “jokica”, pomislite, morda je kriv le prolaktin.