“Naj najprej povem, da sem sama kar prilagodljiva oseba. Bolj tiha, nekonfliktna. V določenih situacijah sem raje tiho, kot pa da bi kontrirala, čeprav je moje mnenje drugačno. Ne maram se kregati,” je pričela zapis avtorica teme na forumu.
Z možem se je nekaj mesecev po poroki vselila k njegovim staršem. Živela sta v prizidku z ločenim vhodom ter svojim gospodinjstvom. Mislila je, da bosta imela tako čisto dovolj zasebnosti. Res nista prihajala v stanovanje, sta pa želela redne obiske. “Pričakovala sta, da ju bom kar naprej obiskovala in se ure in ure družila z njima. Moja služba je takšna, da mi omogoča malo več prostega časa dopoldan, zavoljo par ur dela popoldan. Dokler z možem nimava otrok, mi ta služba prav odgovarja. No, za tasta je ta služba ničvredna, po njegovem, bi se morala zaposliti v trgovini ali kjerkoli drugje,” je razložila.
Obrekovanje ne vodi nikamor
Zapisala je, da oba sta tast in tašča tipična negativca, ki veliko obrekujeta. Vedno, ko je prišla na obisk, je bilo na sporedu obrekovanje, kar pa ji ni ugajalo. Kmalu sta začela pritiskati nanjo, želela sta namreč vnuka. Tast jo je poslal na umetno oploditev, ji omenjal ginekološke preglede in ji celo očital, da jih zavrača.
Zaradi teženja je prekinila druženje in obiske, slišala je, da jima to ni ugajalo. “Od moža sem izvlekla še to, da je bil tast proti najini zvezi, prav tako naj bi me pred njim blatil v smislu “Bog ve, koliko splavov je že imela”,” je povedala in dodala, da sta z možem oba še v svojih dvajsetih.
Zaradi takšnih besed, sta se preselila. “Mož me sicer zagovarja, ampak je v hudem precepu,” pove. Starša sta sinu vse življenje govorila koliko sta naredila zanj, čemu vse sta se odrekla zanj, zato sta mu očitala, da ju je zdaj zapustil.
Opravičila nikoli ne bo
“Te besede bodo ostale z mano za vedno, tudi opravičilo, ki ga ni bilo, ne bi izbrisalo teh grdih besed. Vsakič, ko pomislim na obisk, tudi samo kavo z njima v najinem stanovanju ali pri njima, me začne dušiti, srce mi razbija … prav tesnobna postanem. To me zelo žalosti, saj nočem biti jaz tista, ki je stopila med moža in njegove starše. Ne razumem pa tudi, kako lahko mož z njima ohranja normalen odnos, po tem, ko sta tako žalila mene,” doda avtorica.
Moderator foruma mag. Uroš Drčić transakcijski analitik – psihoterapevt je povedal, da moramo razumeti psihološko strukturo tasta in tašče. Zavedati se moramo, da ta dva ne izpolnjujeta pogojev, da bi jih še naprej obdržala čustveno blizu sebe.
Drčić razlaga, da v krog bližnjih spadajo samo osebe, v odnosih s katerimi velja vzajemna dobronamernost, empatija, iskrenost, spontanost, zanimanje za počutje drugega, zaupanje, toleranca frustracije, spoštovanje osebnih mej itd. Ta tast in tašča imata te kapacitete omejene kot še številni drugi posamezniki.
“Zato bi v drugem koraku veljalo temu spoznanju prilagoditi odnos z njima – predvsem povečati čustveno distanco,” predlaga Drčić in pojasnjuje, da mnenje osebe, do katere povečam čustveno distanco ni več tako pomembno, da ga ne gre jemati resno, ker včasih govori traparije, ker misli na svojo rit, ker gleda na svet iz svoje ozke perspektive, ker ni ustrezno socializiran in zato na popolnoma neprimeren način poskuša uveljaviti svoje interese itd. To je tako kot bi resno jemali otroka, ki bi vam rekel – ti si pa grdi, daj mi bombone.
Postavimo jasne meje
Psihoterapevt razlaga, da se nas tako ne bi takšne besede dotaknile, pomaga zmanjšanje števila obiskov in drugačno komuniciranje. Ne iščemo več razumevanja in odobravanja pri njih na svoj prijazen in prilagodljiv način. Tak način je samo za bližnje, ki so do vas dobronamerni. Ampak enostavno jasno, kratko in direktno povemo kaj je za vas sprejemljivo in kaj ne. Npr: “Ne me več spraševat o tem in tem. To je moja osebna stvar”.
Strokovnjak Uroš Drčić predlaga: “Lahko jih tudi direktno vprašamo, kaj jih moti pri vas in jih soočite s njihovim blatenjem. Če vse to tolerirate in tiščite čustva vase, oni to na psihološkem nivoju razumejo kot dovoljenje, da s takim vedenjem lahko nadaljujejo. Če pa se boste naučili uveljaviti svoj interes in zaščitit svojo mejo, boste dosegli dvoje. Prvič, se vam to ne bo več dogajalo v odnosih. Predpostavljam, da se tudi v drugih odnosih zgodi, da drugi “hodijo po vas”. Kot drugo, pa se v vas ne bodo nabirala čustva, ki jih trenutno čutite,” pojasni in zaključi: “Bolje kot, da od partnerja pričakujete zaščito je, da to naredite sami.”