Čeprav imamo v takšnih trenutkih občutek, da potreba po kričanju pride zaradi stresa in pomanjkanja nadzora, psihologi kričanju priznavajo tudi velik terapevtski pomen. Obstaja tudi vrsta terapije, ki jo imenujejo kričalna terapija.
Gre za primarno obliko terapije, ki je v uporabi že vse od šestdesetih let. Takrat jo je razvil Arthur Janov, ki je postavil teorijo, da kričanje in drugi načini fizičnega izražanja, kot je tudi jokanje, lahko pomagajo sprostiti potlačene travme iz otroštva. Imenoval jih je “prvinska bolečina” in verjel, da lahko kričanje pomaga ljudem, da prebolijo te travme.
Kako preizkusiti kričalno terapijo?
Psihologi svetujejo, da se postavite v položaj vojaka: noge imejte narazen, roke iztegnite predse in se rahlo nagnite naprej, nato pa zakričite tako glasno kot zmorete. Takšna terapija pomaga, da se povežemo s svojimi negativnimi čustvi, jih začutimo in nato izkričimo iz sebe. S kričanjem aktiviramo simpatični živčni sistem ter pomirimo misli in telo.
Kljub temu pa je pomembno opomniti, da kričalna terapija ni trajna rešitev za duševne težave, temveč je lahko uporabna kot dopolnilo drugim tehnikam. Pomembna je visoka stopnja introspekcije in psihoterapevtskih orodij, s katerimi lahko raziščemo, kaj se skriva za vso to bolečino in kako se je rešiti.
Obstajajo tudi kričalne skupine
Skupine, namenjene skupinskemu kričanju, so vse bolj popularne, še posebej med ženskami. Te se zberejo in nato družno kričijo ter na tak način iz sebe iztisnejo vse frustracije, ki jih imajo.
Ena prvih skupin, ki je dobila veliko pozornosti, je kričalna skupina iz ameriškega Bostona. Leta 2021 je Sarah Harmon, terapevtka in učiteljica joge sredi koronskega lockdowna na nogometnem igrišču zbrala dvajset žensk, ki so ob večerih kričale. Ena od udeleženk je povedala, da je občutek, da si brez nadzora in samo kričiš, dober.
Vse več kričalnih skupin je tudi v Indiji, kjer ženske nasprotujejo miselnosti, da morajo ženske biti tiho in potlačiti svojo jezo.
“Zakaj je jeza pri ženskah tako nevarno čustvo? Imamo stvari, zaradi katerih smo lahko jezni, a če jih izrazimo, nas imajo za nore, histerične ali neobvladljive.
Deepika k v glavnem mestu Indije New Delhiju vodi skoraj 150-člansko kričalno skupino.
Kričalne skupine za ženske tako predstavljajo način, da ženske izrazijo svojo jezo in frustracije glede sveta in družbe, ki jim zapoveduje, da je jeza nekaj, kar morajo skrivati.