Mnogi, ko spoznavamo nove ljudi, povprašamo tudi po njihovem delu. Običajno pričakujemo nek pogost odgovor, kot je prodajalec, ekonomist, učitelj … A uporabnik Starševskega čveka razlaga, kako ženske pogosto izgubijo interes, ko jim pove s čim se ukvarja.
“Sem zgovoren, atletske postave, rad sem urejen, itd. Ko sem v družbi s prijatelji, ko gremo ven, so pač vedno še zraven kakšne prijateljice od koga ali znanke. Seveda kakšno ogovorim, občutek imam, da naredim kar dober vtis. Do tu je vse OK. No, dokler klepet ne nanese na mojo službo,” razlaga uporabnik in nadaljuje, da ga ženske ob omembi njegove službe vedno čudno gledajo. “Imam že občutek, da se me ženske prav bojijo in mislijo, da sem nekakšen psihopat. Ali je razlog za to zgolj v tem, da nočejo imeti nič z nekom, ki ima takšno službo, ker naj bi bila “nečastna”?” se je še spraševal uporabnik.
“Sem namreč pogrebnik”
Mnogi so avtorju odgovorili, da poklic ni nikakor nečasten. “Gre bolj za vprašanje , kako lahko človek določene stvari počne. Osebno ne bi bila z nekom, ki je pogrebnik. Preveč negativne energije kroži v takem delovnem okolju. Od nekdaj je veljalo, da so pogrebci pijančki. Bolj kot v drugih poklicih. Se vprašaš zakaj? Pač blaženje tega nezavednega pritiska,” je razložila ena izmed uporabnic.
Kar nekaj pa jih je odgovorilo, da tudi sami poznajo pogrebnike, ki imajo že svoje družine. “Za dva pogrebnika vem, oba na mestu, familja in vse ostalo; normalno. Važno je, kakšen človek si. Saj ima veliko ljudi težav z odnosi, tudi vezani in poročeni. Bedasta vprašanja bodo vedno, bodimo realni. Če pa so neokusna, boljše, da grejo takoj stran, a ne? Kaj bi šele bilo, če pogrebcev ne bi imeli! Ljudje mislimo, da bomo živeli večno, strah pred minljivostjo dela svoje, ni kaj,” je delila svoje mnenje druga uporabnica.
Z nikomer se ne moreš pogovarjati
Pogrebnica Colette Hill pa je za Vice povedala, da je samskost v poklicu že popolnoma običajna. Pri svojih 33-ih je imela le enega partnerja, njeni sodelavci pa so prav tako vsi samski. “Ni običajna služba. Prideš domov in ne moreš partnerju povedati, kakšen je bil tvoj dan. Ko je moj bivši partner prišel domov, mi je povedal vse o svoji službi, jaz pa te možnosti nisem imela, ker mu je bilo neprijetno in ogabno,” je razložila.
Poklic pogrebnika pa je tudi zelo težek in naporen, v neprestanem stiku s smrtjo so, včasih pa imajo tudi pogrebe otrok ali žrtev nasilja, kar je za človekovo psihično zdravje zelo težko. “Vendar se o takih stvareh ne moreš pogovarjat z ljudmi, ki niso del te industrije. Običajnim ljudem bo ogabno, a z moškim, ki je pogrebnik tudi ne bi bila, oni so nori.”
Vendar ni vse tako črno. Jayna Bryant, pogrebnica in forenzičarka razlaga, da je pred poroko mislila, da je obsojena na življenje samskosti. “Vendar sem imela veliko srečo, mojega moža zanimajo podobne stvari. Prvič v življenju se nisem počutila kot čudakinja,” je razložila in dodala, da se je počutila razumljeno. A pogosto ljudje mislijo, da se ta poklic veže tudi na druge oblike čudaškosti.
Potrebuješ prijatelje
David Campbell za Vice razlaga, da ima, odkar je licenciran pogrebnik in balzamer, prijatelja, ki ga zagovarja. “Zato, da ljudje ne mislijo, da sem samo nek čudak, ki sedi doma in se vzburi ob grozljivkah. Pred nekaj leti me je dekle vprašalo, če bi seksal v pogrebniškem avtu, seveda, da ne bi. Ogabno.”
Ed Michael Reggie, lastnik pogrebniške hiše pa se šali, da je biti v zvezi z pogrebnikom pravzaprav odlična ideja “Vedno so lepo oblečeni, znajo pripraviti zabavo zadnjo sekundo, nič jim ni ogabno, imajo avto z veliko prtljažnega prostora, zavedajo se življenjske minljivosti in zagotovijo vam lahko žgoče dobro telo.”
Opravljati delo pogrebnika vsekakor ni preprosto, a sogovorci svetujejo, da je najbolje, da se z osebo dobro spoznate, preden jim omenite svoje delo. Tako že vedo, da niste “čudak”, a vsekakor se pripravite na šok ali strah. Zapomnite si, da to ni izgubljena bitka in pravi osebi, ki vas bo razumela, ta poklic ne bo nič nenavadnega.