Če se sprehodimo skozi zgodovino idealov lepote, pri ženskah so ti dokaj spremenljivi. V času stare Grčije so imeli moški raje obilne ženske, s popolnjenim telesom in bledo kožo. Do rjovečih dvajsetih (1920) se ti standardi niso prav dosti spreminjali, takrat pa so imeli moški raje suhe, androgene ženske, ki niso bile pretirano ženstvene. Sledila so obdobja postave peščene ure in ‘Heroin chica’, v trenutni družbi pa se povzdiguje fit telo z oblinami.

Revije in oglasi so zapolnjeni z ženskami z ravnimi trebuščki in ne prevelikimi boki. Poudarja se predvsem vitkost, vitalnost in mladost. Dr. Lucija Čevnik, svetovalka s področja samopodobe je za Elle povedala, da je lepotni ideal »mlado, vitko, depilirano žensko telo, brez kožnih nepravilnosti, ki se praktično ne stara in je vedno fit, urejeno in tudi seksualno privlačno, zapeljivo. Skratka, glede na znanstvene študije, gre za ideal, ki je dosegljiv nekje 2% žensk.«

Vsem ostalim pa trg ponuja mnogo produktov in posegov, ki jih bodo pripeljali do teh idealov. »A žal je ideal takšne lepote postavljen tako visoko nad realne zmožnosti telesne fizionomije, da je praktično nedosegljiv. Tako ostanemo ujeti v začaran krog nenehne potrošnje in vedno novega nezadovoljstva,« nadaljuje Dr. Čevnik.

Ni vedno tako

Družbenim idealom pa ne sledijo prav vsi. Antropologi so odkrili, da v kar 81 odstotkih danes še živečih kultur vseeno cenijo popolnjeno postavo. Ta velja za privlačno in želeno, saj jo povezujejo z blaginjo, zdravjem, plodnostjo, uspehom in ekonomsko varnostjo.

S tem se strinjajo tudi uporabniki Starševskega čveka, ki trdijo, da imajo moški drugačne standarde. »Punce kdaj boste dojele, da suho ni lepo. Gledam oni dan neko modno revijo pa kot da bi po pisti hodili brezizrazni obešalniki, enega podobnega imam tudi doma. Kako češ to v postelji imeti, to vse žuli in žvenketa. Pol si pa na tisto palačinkasto suho rit še tiste gate z štrikcom navleče, me pa mine vse,« je trdil eden izmed uporabnikov.

A kljub preferencam izjem, se v modernem svetu, ki ne pozna stradanja, na obilnejše postave gleda kot na simbol pomanjkanja samonadzora in lenobe. Debeli ljudje, so videni kot neprivlačni in so tarča predsodkov in zasmehovanja. »Ne bo držalo. Redkokateri moški ima rad debele ženske. In ja, debelim se nam na veliko posmehujejo. Namreč sem bila suha in debela. In ti povem, da toliko žaljenja kot sem ga bila deležna kot debela… groza,« je delila ena izmed uporabnic.

Velik vpliv na mentalno zdravje

Znanstveniki Univerze Austin v Teksasu so med raziskavo angleške in kitajske književnosti ugotovili, da kljub vsem standardom, moški že od nekdaj iščejo ženske z vitko postavo. Ta pričakovanja in pritiski, pa vplivajo tudi na mentalno zdravje tako žensk kot moških. Dr. Čevnik poudarja, da so negativni telesni samopodobi izpostavljeni mladi. »Najhuje je s starostno skupino nekje med 13. in 17. letom. Tudi fantje vse manj zaostajajo za dekleti. Mladi so zaslepljeni s podobami, ki jim jih plasirajo mediji in lepotna industrija. Njihova samovrednost je popolnoma odvisna od tega, kakšni so videti v očeh drugih, predvsem vrstnikov,« je razložila.

Mladi se neprestano ukvarjajo z vprašanjem kako jih drugi ljudje vidijo »Gre za sindrom čarobnega ogledala, kot pri Sneguljčici: »Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej?« Sem najlepša? Če nisem, bom naredila vse, da bom,« pojasnjuje svetovalka.

Pojavljajo pa se tudi različne bolezni, kot je telesna dismorfija oz. izkrivljena predstava o lastnem telesu. Pri tej pa ne gre zgolj za nizko samopodobo ampak za anksiozno motnjo z obsesivno-kompulzivnimi značilnostmi. Ti ljudje so obsedeni z enim ali več deli svojega telesa, o katerih nenehno razmišljajo. Zaradi tega se počutijo žalostne in manjvredne. Negativne misli in občutke skušajo pregnati s ponavljajočimi se vedenjskimi vzorci. Po nekaterih statističnih analizah naj bi za telesno dismorfijo bolehalo pol procenta svetovne populacije.

Kako daleč gredo?

Družbeni ideali lepote pa imajo tudi močno povezavo s psihičnimi boleznimi, vključno z zelo nizko samopodobo in motnjami prehranjevanja. Raziskave kažejo, da je pri ženskah že zelo kratka izpostavljenost medijem dovolj za upad dobrega počutja in samozavesti.

Ženske so tako pripravljene storiti veliko, da bi se počutile privlačne. »Ja, za doseganje lepotnega ideala, smo se ženske pripravljene izpostaviti neverjetnim bolečinam in tudi trpljenju. Na delavnicah večkrat pokažem fotografije, kako so izgledala »lepa« stopala kitajskih žensk, ki so jih dosegli z lomljenem kosti in tesnim povijanjem nog nekaj let starih deklic,« je razložila Dr. Čevnik in dodala, da so mladi ob teh slikah zgroženi.

Med kirurškimi posegi so tudi v Sloveniji daleč najpogostejši estetski popravki, najpogostejša pa je povečava prsi pri ženskah. Slovenski kirurgi tudi poročajo, da se je v zadnjih desetih letih povpraševanje po lepotnih posegih bistveno povečalo. Pri katerih pa je še vedno med 75 in 80 odstotkov žensk. »Ljudje so postali bolj ozaveščeni, da si sami krojijo svojo usodo in da so kreatorji svoje sreče. Ni treba vsega prepustiti naravi. Lahko se dostojno staramo, to pa za vsakega pomeni nekaj drugega. Na koncu je pomembno, da si srečen,« je sicer za Siol povedal estetski kirurg Franc Planinšek.

A čeprav estetski posegi izboljšajo samozavest, pa Dr. Čevnik poudarja, da je pomembno, da se že od prej počutimo udobno v svoji koži in se imamo radi. »Vedno pravim, da je telo čudovit čudežni instrument, ki nam je bil dan za raziskovanje sveta in ne zato, da bi z njim ugajali drugim. To ja vaš edini pravi dom, hiša za katero je vredno lepo in ljubeče skrbeti.«