Toda žal se v paketu z njihovo karizmo, sistematičnostjo, ubijalskim poslovnim nagonom in sposobnostjo služenja denarja v skoraj desetini primerov pridejo tudi manj prijetne osebnostne lastnosti, denimo sebičnost, manipulacija, napihnjen ego in pomanjkanje slehernega občutka za podrejene.

Kot kažejo raziskave psihiatrične stroke, naj bi bil v splošni populaciji približno odstotek čisto pravih psihopatov (novica ni razveseljiva, saj to pomeni, da je eden od 100 ljudi, ki jih srečate psihopat). Od tega naj bi jih bilo v vodstvenem segmentu celo 4- do 6-krat več, kot v splošni populaciji!

Še bolj porazne številke so povezane s sociopatijo, nekoliko manj nevarnim, a še vedno družbeno odklonskim vedenjem.

Sociopatske lastnosti ali vsaj del njih naj bi imela skoraj desetina nadrejenih. Te številke veljajo za višje ravni vodstvenih struktur, nanašajo se torej na management, generalne in izvršne direktorje ter podobno, skratka, na posameznike pri vrhu ‘prehranjevalne verige’.

Zakaj?

Odgovor je treba iskati zlasti v dejstvu, da se psihopati in sociopati (žal) veliko lažje povzpnejo po karierni lestvici, saj jih pri tem ne ovirajo nikakršni pomisleki, morala ali slaba vest, prav tako so pripravljeni ‘iti do konca’ in to ne glede na žrtve: da, to so ljudje, ki pregovorno (kakšen morda tudi čisto zares) ‘hodijo preko trupel’.

Pri odločitvah jih vodi ego

Raziskave, ki so jih pripravili Business Insider, Fortune, Financial Times in The Independent potrjujejo, da je malce več kot 4 odstotke psihopatov mogoče najti na samem vrhu korporacij, torej med CEO in predsedniki, vsaj dvakrat več (torej več kot 8 odstotkov) pa jih najdemo v višjem-srednjem menedžmentu.

Da je zadeva slišati še bolj šokantno, približno enak odstotek psihopatov, kot v višjem-srednjem vodstvu, bi psihiatri našli tudi v zaporih oziroma v zaporniški ‘hierarhiji’.

Še zlasti v t. i. ‘start-up’ podjetjih bi na psihopate težko pokazali, a nekateri strokovnjaki so jih sposobni izločiti s posebnim psihološkim testom, saj je za psihopate in deloma tudi za sociopate značilno, da jih vodi ego ter da so v svojih odločitvah celo preveč drzni in močno verjamejo vase ter svoje cilje.

Tako trdi ameriški poslovnež Bryan Stolle, soustanovitelj Wildcat Venture Partners in kapitalski vlagatelj v tehnološka podjetja, ki ima zaradi svoje narave dela veliko opravka s podjetniki začetniki in novopečenimi ustanovitelji, pri tem pa se za kandidate odloča tudi na podlagi psihotestov.

Za druge jim v resnici ni mar

Stolle pravi, da ima podjetništvo že samo po sebi ‘psihopatsko zasnovo’, saj mora denimo podjetnik neomajno verjeti vase, imeti močan ego, zanemarjati družino in prijatelje na račun podjetja in podobno. Posedovati mora močne voditeljske sposobnosti, torej biti nadvse karizmatična oseba. Ker pa vodja ni nič brez svojega tima in ker šefa ni brez podrejenih, mora biti vodilni sposoben svoja prepričanja čim bolj uspešno prenašati na zaposlene.

Včasih gre pri tem tudi za nenaravna dejanja, ki so v nasprotju z osebnimi značilnostmi zaposlenega; vse je odvisno od spretnosti manipulatorske taktike, ki jo uporablja nadrejeni.

Psiholog Michael Woodward dodaja, da se lastnosti psihopatskih šefov razkrivajo postopoma, saj so na začetku lahko (in po navadi tudi so) izjemno šarmantni ter priljudni in družabni. A pod bleščečo zunanjostjo se skrivata nemoralnost in popolna odsotnost občutka za druge. Včasih so nadrejeni povsem neobčutljivi za osebne in siceršnje stiske drugih, celo zaposlenih.

Obnašajo se kot vsiljivci, vedno morajo imeti prav in zmagati v debati, vse se mora delati po njihovo in da dosežejo svoje, so pripravljeni podrejene tudi izsiljevati ali ustrahovati.

Oglejmo si 5 glavnih značilnosti ‘psihopatskega šefa’, kot jih našteva tudi Bryan Stolle, ki pravi, da lahko podrejeni izvedo, s kom imajo opravka, celo iz sloga pisanja, ki ga šef uporablja in kajpak iz njegovega načina vedenja ter govora.

1. Sovražnost

Psihopati so na videz zelo obvladani, o svojih občutkih redko razpravljajo in ne boste jih zalotili, da so videti nemirni. Toda večina uporablja negativen in sovražen govor, ne glede na to, s kom se pogovarjajo. Enostavno imajo enak modus operandi za vse, s katerimi imajo opravka. Njihovo besedišče je lahko včasih naravnost šokantno.

2. Kletvice

Radi preklinjajo. Celo tako pogosto, da že omenjeni Stolle uporablja posebne psihološke teste na to temo, ko ocenjuje, s katerimi start-up podjetji bo sodeloval oziroma v njih vlagal.

3. Kompleksnost

Čustveni deficit je tisto, zaradi česar je psihopate težko razumeti. To ima vpliv tudi na njihov slog branja in pisanja. Psihopati včasih uporabljajo tako kompliciran slog izražanja, da jih je težko razumeti, opozarja dr. Jeff Hancock, profesor z univerze Stanford.

Večinoma govorijo v prvi osebi, a zanimivo je, da ko gre za nek negativen dogodek, govorijo v tretji osebi (na primer: “Polil/a sem pijačo po tipkovnici” proti “Pijača se je polila po tipkovnici” – v prvem primeru je jasno razvidno, da oseba prevzema odgovornost za svoje dejanje). Psihopat bo namreč vedno, čisto vedno zanikal svojo krivdo ali del krivde in odgovornost skušal prevaliti na druge!

4. Laganje

Vsi lažemo, nekateri tudi večkrat na dan. Večinoma gre za majhne, nepomembne ‘bele laži’, ki so bolj stvar socialnega vedenja, kot zlonamernosti. Toda psihopat laž uporablja z enim samim namenom: za manipulacijo!

5. Motivacija in sebičnost

Psihopate ženejo samo njihove lastne potrebe. Opazili boste prevladujoče teme v njihovih (samo)govorih, ki se vrtijo okoli seksa, hrane in denarja. Psihopati se radi šopirijo kot pavi pred drugimi in poudarjajo svoj življenjski slog.

Woodward je ta fenomen odkril denimo tudi pri obsojenih morilcih – zapornikih. Bil je zgrožen, ko so morilci podrobno razlagali o posameznih dejstvih umora ter se hvalili z brutalnostjo, natančnostjo ali premetenostjo in uporabo domišljije, medtem ko niso pokazali niti kančka čustev ali obžalovanja za storjeno dejanje.