“Ko se zjutraj zbudim, sem tako tesnobna, da ne morem nič. Po nekako štirih urah se malo sestavim in si rečem: Lej, preživeti moraš še en jeb*en dan,” pravi ena od uporabnic foruma Starševski čvek. 

Kaj je jutranja anksioznost in kaj jo povzroča?

Pri jutranji anksioznosti gre za občutke stresa in skrbi, ki ga doživljamo zjutraj, takoj ko se zbudimo. Če se to dogaja pogosto, obstaja verjetnost, da imate generalizirano anksiozno motnjo.

Vzroki za jutranjo anksioznost so običajno stres in skrbi, ki jih imate v vsakdanjem življenju. Stresni hormon kortizol se pri ljudeh, ki so pod hudim stresom, dokazano sprošča najbolj intenzivno takoj, ko se zbudijo. 

Na anksioznost vplivata tudi hrana in pijača, ki jo uživamo zjutraj. Kava in sladkor namreč lahko povečata simptome anksioznosti, simptome pa lahko poslabša nizek krvni sladkor v primeru, da zajtrk preskočimo ali jemo premalo. 

Kakšni so simptomi?

Simptomi so različni, včasih jih je tudi težko opisati. Lahko gre za nekakšno nervoznost, živčnost, vzkipljivost že navsezgodaj zjutraj, praktično takoj, ko odprete oči. Teh občutkov ne morete nadzorovati ali ustaviti. Spremljajo jih tudi utrujenost, težave s koncentracijo ali pa občutek “prazne glave”. Prav tako imate lahko težave z dihanjem, pospešenim utripom, napetimi mišicami in občutkom tiščanja v prsih, kar so znaki paničnega napada. 

Kako ozdraveti?

Jutranjo anksioznost se obravnava enako kot vse anksiozne motnje. Čeprav se lahko včasih zdi, da anksioznosti ne bo konca, se lahko naučimo simptome obvladati. Pomoč lahko najdemo pri psihoterapevtu, ki nam lahko predpiše tudi zdravila. Pomaga tudi sprememba življenjskega sloga – poskrbeti moramo za dober spanec, omejiti uživanje alkohola in kofeina, ki lahko sprožita anksiozne ali panične napade, zdravo se moramo prehranjevati in poskušati zmanjšati stres v službi in doma.                                                                                         

Obstajajo tudi tehnike, ki jih lahko uporabimo zjutraj, ko se zbudimo in smo anksiozni. Ena od njih je na primer športna aktivnost, ne nujno fizična vadba – že samo sprehod vam lahko izboljša razpoloženje, zmanjša simptome anksioznosti in pomaga telesu obvladovati stres.

Pomagajo tudi meditacija. čuječnost in dihalne vaje. Z njimi se naučimo, kako opaziti in razmišljati o svojih mislih in telesu ter se ob tem zavedati, da vsaka misel, ki jo imamo, ni nujno resnična. Zavedati se moramo, da naše negativne misli ne odražajo realnega stanja in se namesto nanje fokusiramo na stvari, ki jih lahko nadziramo. Simptome lahko omilimo, če se takoj zjutraj osredotočimo na pozitivne stvari – vsako jutro v dnevnik zapišemo tri stvari, za katere smo hvaležni ali katerih se veselimo. 

Podoben nasvet je imela tudi komentatorka, ki je opisala svojo strategijo: 

“Prva stvar, ki jo naredim, so progresivna mišična relaksacija in dihalne tehnike (vzame slabih 10 minut). Do izvajanja vaj sploh nisem vedela, kako je moje telo vedno napeto. Pomaga tudi hoja, če zjutraj prehodim pol ure, tesnoba mine. Vendar pa to ni vedno izvedljivo. Pa pišem dnevnik hvaležnosti, s katerim preusmerjam misli.  Tudi drugače delam na sebi, iščem vzroke tesnobnosti, rahle depresije in anksioznosti, ki me zna za določen čas nekaj dni, kar ohromoti. Tesnoba je sad, grenka korenina tega sadu pa je najbrž nastala že v otroštvu, v ozadju pa strah, žalost, jeza …”

Komentatorka foruma

Druga komentatorka pa je o tesnobi zapisala naslednje: 

“Tesnobnost prisili človeka, da se prej ali slej začne ukvarjati z vzroki. Ker drugače je težko živet. Vse ostale mini pomoči so bolj ali manj sprotne regulacije in brcanje v rit, da lažje preživimo. Lahko pa, da se motim.”

Komentatorka foruma