Znane mamice razkrivajo trike, ki olajšajo materinstvo

Biti mama je najlepša in hkrati najtežja vloga v življenju. Kako si mlade mamice olajšajo vsakdan z dojenčki in kakšni so njihovi skrivni materinski triki? Svoje izkušnje so mi zaupale tri znane mami vplivnice.

Kaja Flisar / 15. junij 2022

Z Aljo Perne, Samanto Šabić Trajber in Rebeko Kiselak smo sedele v očarljivem vrtu Lili Novy in si med sproščenim pogovorom izmenjevale materinske izkušnje in nasvete. Z nami je bila tudi Boža Sotenšek, predstavnica blagovne znamke Violeta Double Care, kjer so ponosni, da ustvarjajo izdelke, ki mamicam in očkom olajšajo vsakdan.

 

Vedno poslušamo starše in njihove želje ter ustvarjamo izdelke, ki njihov vsakdan olajšajo. Veseli smo, da nudimo kvalitetne izdelke, ki jim starši zaupajo.

Nihče ti ne da navodil za dojenčka

“Tega se ne da opisati z besedami,” trenutek, ko je postala mama, opisuje Samanta. Vse mamice za mizo se strinjamo, da je to najlepši dogodek v življenju. “Spomnim se, da sem prvi dan samo nepremično zrla v to malo štručko,” pripoveduje dalje, medtem ko ji Alja prikimava in doda, da se je sama v prvih trenutkih z dojenčkom počutila malce zmedeno.

 

Ko so mi ga dali v naročje, sem si mislila Kaj pa zdaj? Kaj je zdaj to? Zelo sem bila srečna, ampak se sploh nisem mogla zjokati, ker sem imela v sebi nek čuden občutek, v smislu Kaj pa zdaj? To je en tak velik šok, ali ne?

 

Rebeka se takoj poistoveti z njenimi občutki. “Ja, noben ti ne da navodil za uporabo. To je to, zdaj se pa znajdi.”

Treba si je zaupati in poslušati svoje občutke

Res je. Čeprav nas materinstvo neznansko izpopolni, nas tudi izjemno izčrpa in v nas vzbudi občutke nemoči. V takšnih trenutkih, ko ne veš, kaj narediti, se je najbolje zanašati na svoje občutke, se strinjajo vse tri mamice.

 

“Jaz bi mladim mamicam svetovala, naj poslušajo svoj instinkt in naj zaupajo vase. Seveda ni vse vedno postlano z rožicami, ampak naj delajo po svojem občutku in ne berejo vsega, kar piše na internetu,” pravi Samanta.

Alja pa mamicam svetuje, da ne prilagodijo svojega življenja otroku, ampak otroka navadijo na svoj tempo.

 

Mi imamo nek svoj ritem, nismo omejeni s tem, da je treba ob dvanajstih iti spati, ob dveh jesti, ob sedmih se skopati … če smo na rojstnem dnevu, pač ne bomo šli tako hitro spati. Če bo kdo zaspan, bo zaspal, če bo kdo lačen, bo jokal ali pa povedal. Na tak način greš veliko lažje skozi življenje.

 

Ah ja, včasih bi tudi jaz potrebovala malo te brezskrbne energije.

Pri roki je vedno dobro imeti vlažilne robčke

Medtem ko se gostimo s slastnimi dobrotami izpod rok kuharskega mojstra Mojmirja Šiftarja, pri mamicah poizvem še, katere pripomočke imajo vedno s seboj v vozičku ali previjalni torbi. “Plenice in vlažilne robčke,” pravi Samanta in doda, da ji prav pridejo tudi kakšne igračke, s katerimi otroka zamoti v kriznih situacijah.

Sicer pa so najboljše igrače vedno tiste, stvari, ki v resnici to niso. Recimo kakšni ključi ali pa telefon.

Rebeka na sprehod s svojima fantoma vedno vzame kakšen prigrizek, Alja pa pove, da ima s seboj vedno podlogo za previjanje, plenice, rezerven bodi in vlažilne robčke. Ti imajo običajno kar dvojno funkcijo – obnesejo se kot čistilni pripomoček, ko se kaj polije ali umaže, ter kot igrača.

 

Moj Tristan je ugotovil, kako se odprejo in jih potem kar vleče ven in se z njimi briše,

z nasmehom pove Samanta.

 

Vlažilni robčki Violeta Double Care so res nepogrešljivi v vsaki previjalni torbi. Mamice jih rade uporabljajo, ker so dermatološko testirani, brez škodljivih sestavin in s pH-jem, primernim za občutljivo otroško kožo, po novem pa so tudi 100-odstotno biorazgradljivi.

In tako v prijetnem vzdušju mine naše druženje, od katerega vsaka odnese kakšen nov nasvet, ki nam bo pomagal pri spopadanju z vsakodnevnimi izzivi z našimi otroki. Če bomo kaj zafrknile, pa bomo svoje napake lahko popravile pri naslednjem otroku.

 

“Pri drugem popraviš, kar si pri prvem delal narobe,” iz lastnih izkušenj potrdi Alja, medtem ko njen drugi sinček, trimesečni Sky, njene besede podkrepi z glasnim jokom.

Avtor
Piše

Kaja Flisar