Spoznali smo ga leta 2011 kot simpatičnega dečka s kitaro, ki je spominjal na slovenskega Justina Bieberja. Z leti so prišle mišice, bradica in zapeljiv nasmešek, pod katerim se topijo trume oboževalk.
Žan Serčič je na poti k vrhuncu svoje kariere, ki je ob selitvi v Ljubljano doživela pravi razcvet. Kako se je navadil na ljubljansko življenje in kam najraje zahaja? S simpatičnim Lenartčanom smo se pogovarjali tudi o modi. Razkril nam je, koliko denarja zapravi za oblačila in koliko kremic je v njegovi kopalnici.
Najprej ti vsi kolegi v Mariboru rečejo, da si “izdalica”, da si šel od doma. In pa vedno, ko pridem nazaj, me vprašajo, če mi je med prsti že zrastla kožica.
Sicer pa je to bila sprememba, po kateri sem hrepenel. Hrepenel sem po osebnostnem in kariernem napredku in vedel sem, da moram narediti nek korak. Nisem si predstavljal, kaj se bo zgodilo, ko bom prišel v Ljubljano, ampak zgodilo se je vse in še več. Najbolj mi je zanimiv odnos javnosti in medijev. Odkar sem se preselil v Ljubljano, naenkrat nisem več štajerski glasbenik, ampak sem postal slovenski glasbenik. Imam občutek, da če bi ostal v Lenartu, bi za vedno bil štajerski glasbenik.
Najdete me na treh mestih – v studiu, na koncertu ali pa v fitnesu. Redkokdaj se zgodi, da me boste videli sedeti na kavici.
Potem pa sedim v Zlati ladjici. Imajo domačo kavo iz Tolmina, ki je res dobra in jo vsem priporočam.
Jaz žuram na odru in v zaodrju, tako da nimam niti energije niti volje, da bi potem šel še kam naprej. Sicer pa smo si najboljši žur do zdaj naredili v Nebu. Tam sem imel dva koncerta in obakrat je bil pravi odlom. Ob štirih zjutraj so prižgali luči, jaz pa sem prosil, če lahko še malo ostanemo, ker je bilo tako dobro.
Zelo. Ker izraža moj karakter. Moda in estetika sta mi bili vedno pomembni do neke mere. Najpomembneje mi je, kako izgledam na odru. Če imam oblečeno nekaj, v čemer se dobro počutim, se bo to odražalo tudi na odru in moj nastop bo bolj samozavesten.
Na koncertu najraje nosim elegantno belo ali črno srajco, letos pa sem se začel počutiti dovolj zrelega tudi za kravato in sem jo nekajkrat imel oblečeno.
Najljubša mi je verižica, ki jo nosim že deset let in brez katere se počutim golega. Na njej je kompas, ki simbolizira, da si sam izbiram smer, ki ji moram vedno slediti. Vsi ostali dodatki, prstani in zapestnice, pa … iskreno, videl sem, da dobro izgledajo na fotki in sem jih začel nositi (smeh).
Nimam najljubših znamk, veliko pa nakupujem v trgovini Omara, oni imajo tak italijanski slog, ki mi je všeč, rad pa grem tudi v Zaro, od koder po navadi odkorakam s polovico nove omare.
Običajno grem vsake tri mesece v trgovine in takrat si nakupim za 500 evrov oblačil. Mogoče je to za moškega veliko, ampak jaz tega ne skrivam, rad sem lepo oblečen.
Kolegi se vedno znova čudijo, da imam v kopalnici štiri različne šampone – enega za lase, enega za telo, enega za obraz in enega za intimno nego. Moji kolegi si vse umijejo z enim šamponom. Kako!? Ne moreš iste stvari dati na lase in obraz! No, potem imam še kremo za obraz in kremo za roke. Verjetno je to stvar modernega moškega. Moj oče tega recimo v mladosti ni delal, zdaj, ko je starejši, pa mi vedno predlaga kakšno kremico.
Hlače Levi’s
Srajca Zara
Jakna Marx
Čevlji Bruno’s