Minimalizem, nevtralne barve in trajnostni materiali – to je modni stil Alje Perne, ki svojih 34,8 tisoč sledilcev navdušuje svojimi večnamenskimi kombinacijami. Pri oblačenju daje prednost večnim modnim kosom in kakovostnim materialom, svoj minimalistični slog pa zmeraj elegantno dopolni z modnimi dodatki in nakitom.
Svoj stil je odkrivala več let, skozi leta se je precej spreminjal. “Ko gledam svoje outfite iz časa, ko sem začenjala z blogom in kasneje Instagramom … joj, kaj vse sem navlekla nase!” se spominja. Alja ne podlega trendom hitre mode. Svoje sledilke uči, da ne rabijo vsak teden nakupiti nove omare oblačil, ampak naj raje investirajo v kakovostne kose, ki jih potem kombinirajo na različne načine in nosijo za različne priložnosti.
V pogovoru je razkrila, kako je videti njena omara, koliko časa porabi za sestavljanje outfitov in kako je prišla do dragocene Hermesove torbice za 10 tisoč evrov.
Verjetno si ljudje res predstavljajo, da imam ogromno omaro, ampak moja omara ja zares majhna in niti malo nabasana, ker sploh nimam toliko kosov, kolikor bi si marsikdo mislil. Imam dvoje, troje kavbojk, dvoje belih hlač, par puloverjev, trenčkot … tako da bi moja omara verjetno marsikoga presenetila.
Kot pričakovano v njej prevladujejo nevtralne barve – bež, bela, nekaj črne. In v teh barvah se giblje tudi barvna paleta pri moji znamki The Base Label. Tu in tam v kolekcijo dodam še kakšne barve, recimo roza ali modro. Zdi se mi, da lahko svetel pulover veliko lažje kombiniraš na različne stvari, kot pa recimo kakšne živahne, barvne kose.
Oblačil si nikoli ne izberem večer prej, ampak outfit vsako jutro sestavim glede na počutje in razpoloženje. V omari imam veliko nevtralnih kosov, zato jih sploh ni težko skombinirati. Praktično karkoli daš skupaj, paše. Tudi, če dam nase kavbojke in pulover, nastane lepa in šik kombinacija, ki jo dodelam z nakitom in dobro torbico.
Zelo dober odziv zmeraj dobim na to, kako dobro neko stvar skombiniram. Ravno zdaj sem imela en tak primer, ko sem bila prepričana, da bodo sledilke mislile, da sem vedno isto oblečena, ampak se je zgodilo ravno nasprotno. Najbolj všeč jim je prav to, da vidijo, kako večkrat oblečem isti kos oblačila in ga potem različno kombiniram. Všeč jim je, da sem en pulover že desetkrat objavila in ga bom še desetkrat, samo malo drugače.
The Frankie Shop, Attire, By Aylin Koenig, Almana label, rada imam tudi H&M Premium Selection, ki ima kakovostnejše materiale. Večinoma pa seveda nosim svojo znamko.
Začela sem čisto brez namena, sestavljanje outfitov je bilo zame način sprostitve. Od tega, ko sem začela svoj blog, je že šest, sedem let. Sčasoma je to postalo moja služba. Delo na Instagramu mi predstavlja nekako polovico mojega zaslužka, polovico pa mi prinese moja znamka. Nikoli nisem želela biti samo vplivnica in postati obremenjena z ogledi in všečki. Po zaslugi svoje znamke lahko to še vedno delam predvsem z dušo.
O lastni znamki sem začela razmišljati pred dobrimi petimi leti, ko sem bila noseča z Liamom. V štartu nisem imela neke ideje, kaj in kako bi imela, vedela sem samo, da želim imeti svojo znamko oblačil. Tekom celotnega procesa, v katerem smo razvijali prvi produkt – volnen plašč s kitami, sem malo bolj začela razmišljati o trajnostnih materialih, pristopih in izdelavi. Takrat sem se odločila, da gremo v povsem naravne materiale. Produkti so posledično seveda dražji, ampak to je bil nek kompromis, ki sem ga morala sprejeti.
Kupci so izredno navdušeni nad našimi materiali. Veste, kako prijetno je nositi naravno merino volno, ki ne pika? Sploh ljudje, ki imajo težave z dermatitisom, so hvaležni za takšne materiale, ki jim ne povzročajo reakcij na koži.
Večinoma imam dolgoročna sodelovanja, z večino znamk sodelujem že več let. Med njimi so Comma, XYZ, H&M, Lidl, Eko Škrnicl, Mali zakladi, Violeta, pa še kakšna bi se našla. Za osem do deset znamk ustvarjam vsebine na mesečni ravni.
Joj, ta torbica je dvignila toliko prahu na Instagramu, tako da bom zdaj končno razložila, kako je na stvari. Torbica na žalost ni moja, trenutno nimam te sreče, da bi lahko investirala v torbico za 10 tisoč evrov ali pa da bi sploh prišla do nje. Izposodila sem si jo na eni spletni strani, kjer lahko za določen čas najameš luksuzno torbico in potem zanjo plačuješ mesečno članarino. Z njimi sem imela eno sodelovanje in v Parizu zanje ustvarjala foto material.
Ta koncept najema luksuzne torbice se mi zdi res super, saj lahko imaš vsak mesec drugo, sploh, če greš na kak poseben dogodek. Minus je morda le to, da se ti potem porodi želja, da bi to torbico za vedno imel, pa vedno te skrbi, da se ji ne bi kaj zgodilo. Ko sem z mojo “Kelly bag” hodila po Parizu, me je bilo na vsakem koraku strah, da mi je ne bi kdo ukradel ali pa da bi jo poškodovala.
Pulover The Base Label
Krilo Bash Paris
Trenčkot The Base Label
Čevlji H&M
Torbica YSL