V Belgijo, kjer festival poteka že vse od leta 2005, ju je povabilo podjetje, s katerim sodelujeta v duhu vplivnostnega marketinga. “Vse je bilo organizirano in pokrito z njihove strani. Torej letalske karte, spanje in hrana.” Spali so v hotelu v Antwerpu, Katarina in Marko pa priznavata, da bi si za še bolj avtentično izkušnjo nekoč želela spati tudi v šotoru.
Celotni dogodek je bil nepozaben, pravita. “Počutiš se, kot da bi bil v drugi dimenziji oz. svetu. Vzdušje je neverjetno, ljudje so sproščeni, veseli, neobremenjeni …” Obiskovalci – teh je okrog 70 tisoč na dan – so prišli na festival z vseh koncev sveta, spoznala sta vplivneže iz Južne Afrike, Švedske, Finske, Nemčije in Avstrije.
“Jaz sicer nisem nek človek festivalov, ampak potem, ko si tam, ti je jasno, zakaj so ljudje tako navdušeni,” razlaga Katarina in doda:
“Energija te čisto prevzame, glasba te dvigne, postavitev celotne scene pa te čisto sezuje!”
Marko prizanva, da je bil Tomorrowland njegova tiha želja še iz mladih, “žurerskih” časov. “Neizmerno sem užival, obenem pa sem vedno imel občutek, da nekaj zamujam, saj je bilo praktično nemogoče obiskali vse odre. Teh je bilo vsega skupaj kar petnajst!”
Od didžejev je bil Katarini najbolj všeč Martin Garrix, ki je že nekaj let njen najljubši izvajalec, Marka pa sta najbolj navdušila Steve Angelo in Sebastian Ingrosso, ki sta del Swedish House Mafie.
Parček je bil v posebni VIP sekciji, kjer sta imela dovolj prostora, da sta se brezmejno prepustila ritmom EDM glasbe.
Pozitivno so ju presenetile tudi odštekane oprave obiskovalcev. “Tudi pri sebi bi si včasih želela več drznosti,” prizna Katarina in doda, da so jo oblačila obiskovalcev navdihnila.
“Videla sem starejše ljudi, stare toliko, kot so stari moji starši, v norih opravah!”
Nasploh jima je všeč miselnost, ki jo večina obiskovalcev širi s svojimi festivalskimi oblačili: dovolijo si biti to, kar so in to brez kakršnihkoli zadržkov. Želita si, da bi bilo tega malce več tudi v Sloveniji.