Lep sončen dan, že od daleč se širijo prijetne vonjave in živahno vzdušje, ki jih ustvarjajo domačini in predvsem radovedni turisti. Ljubljana ne bi bila več ista, če ob koncu tedna ne bi bilo več na Pogačarjevem trgu zbranih stojnic številih slovenskih restavracij, bistrojev ter lokalov.

S Kajo sva se najine letošnje prve Odprte Kuhne resnično veselili, predvsem tudi zato, da bi poskusili jedi petih novincev. Novi ponudniki, ki so se pridružili karavani, so japonska restavracija Matsuri, LOU Bistro, Fungalist, Vrt Lili Novy Bistro in veganska restavracija Gaudi & Naan.

Edina jed, ki naju je resnično navdušila

Ko sva po dvajsetih minutah le izbrali, kaj bi želeli okušati, se je prizorišče začelo že pošteno polniti in nastajala je kar precejšnja gneča. Izbrali sva tri novince, Gaudi & Naan, Vrt Lili Novy Bistro ter Matsuri, ena jed za vsako in ena skupna za deljenje.

Pa pojdimo lepo po vrsti oz. s tistim, kar naju je najbolj navdušilo. Vrt Lili Novy Bistro naju je premamil z bao bunsi s kraljevimi gamberi v panko drobtinah, majonezo koprca, wakame algami in vloženim vijoličnim korenjem.

Že na prvi pogled slastno, je tudi po okusu enako. Mehki in odlični rakci, ravno prav kislo vloženo korenje, ki sicer ni imelo značilnega okusa po korenju, fenomenalna majoneza. Res odlična kombinacija, kjer ni nič prevladovalo in so bila razmerja sestavin dobro zasnovana.

Štručka je ravno prav mehka, edino kar nama ni bilo po godu je bilo to, da nama je bilo na koncu žal, da nisva vzeli še eno. Cena je sicer kar visoka, 8 evrov, ker bi z lahkoto zmazali vsaka po dva.

Na prvi pogled slastno

Kaja je izbrala pisan veganski krožnik na stojnici Gaudi&Naan, ki nama je takoj padel v oči. Pisana paleta je vključevala čičerikin kari, basmati riž, avokado, hrustljavi čips sladkega krompirja ter kokosovo kremo. Za začetek je bila porcija glede na količino in sestavine razmeroma draga, zanj sva odšteli 11 evrov.

Okus ni bil takšen kot sva pričakovali, čeprav je bila jed dokaj solidna. Manjkale so začimbe, tudi glede pikantnosti bi rekli, da je sploh ni bilo. Vsi okusi so bili nekoliko medli, nekoliko več bi lahko bilo kokosove kreme.

Največje razočaranje pa je sledilo pri japonski stojnici Matsuri, kjer so obljubljali odlično tradicionalno japonsko ulično jed. Takoyaki je japonski prigrizek v obliki kroglic in pečen v posebni ponvi, polnjen z mleto ali narezano hobotnico, ostanki tempure in posut z dehidriranim ingverjem.

Po slišanemu sva pričakovale intenzivnem okus po hobotnici, ki pa ga ni bilo čutiti. Prevladuje namreč tekstura, ki je tako nenavadno mehka, sluzava, nikakor ni prijetna.

V ustih imaš občutek kot da kroglice niso dovolj pečene, kot bi jedel testo, ki je na pol surovo in še nekoliko bolj sluzavo. Čeprav sva preverili, da je takšna tekstura povsem prava, nikakor nisva mogli dokončati jedi. Več kot pol sva jo pustili.

S sladkem ne morete zgrešiti

Okus sva si morali nekako popraviti, zato sva kakopak šli še en krog okrog stojnic in v lov na sladice. Najprej sva izbrali v čokoladnem ateljeju Bonbon sladoledne bombice, marshmallow (penica) oblit z jagodno čokolado in koščki jagod ter različne praline.

Bon bon praline so resnično božanske, veliko različnih okusov se skriva v majhnem bonbonu, da ne govorimo o krasnih barvah, ki se prelivajo. Lahko jih kupite posamezno ali v prelepih darilnih škatlicah. Najbolj nama je bil všeč okus pasijonke.

Marshmallow je bil precej manj sladek kot sem pričakovala in manj gumijaste teksture kot tistih iz trgovine. Odlično okus dopolni jagodna čokolada, ki je ravno dovolj kisla, da dopolni sladek okus penice.

Za konec sva poskusili še sladoledne bombice prav vseh okusov. Meni je bil najbolj všeč okus karamele in arašida, a sva morda predolgo hodili naokrog preden sva jih pojedli, zato niso bili tako zamrznjeni. Predlagava, da jih pojeste takoj!

Še ena postojanka naju je čakala in sicer pri La mousse goose. Izbrali sva mini tortico z okusom pistacije, ki je resnično nasitna. V sredini bogato polnjena tortica je bila okusna. Rahla, sočna, hrustljava in kremna v enem. Naslednjič poskusiva še kakšen drug okus.

Sladko-kisla izkušnja

Ponudbe je res veliko, ampak sva bili nad njo nekoliko razočarani, saj je večina stojnic ponujala burgerje in sendviče. Še eno rahlo razočaranje pa je sledilo po pregledu cen, ki so res pošteno zasoljene. Še posebej glede na količino krožnikov.

Povprečni krožnik je tako stal okrog 10 evrov. Težko si predstavljamo, da bi si štiričlanska družina lahko velikokrat privoščila kosilo tukaj. Midve sva za vso hrano in dva kozarca vina zapravili 60 evrov, pri čemer ne moreva reči, da sva se dobro najedli.

Najino že tako ne najbolj rožnato izkušnjo je popestril še izredno hladen veter ter iskanje prostora, kjer se lahko v miru usedeš, saj je ljudi resnično veliko. Pomanjkanje prostora za obedovanje je minus predvsem za hrano, kjer moraš uporabiti nož oz. imaš več krožnikov, ker jih dejansko nimaš kam odložiti.

Odprta kuhna sicer ostaja prostor, kjer ne manjka dobre hrane in je trendi prostor za druženje. Ne moremo pa trditi, da zamujate, če vas ni tam vsak teden. Vsake toliko si bomo seveda obisk še privoščili, nikakor pa ne bo na našem rednem urniku.