Vsi ti glasbeni velikani so si pretekli teden oder delili s slovensko glasbeno skupino Joker Out, na enem izmed največjih evropskih festivalov Sziget.
Pred nastopom so samo za Style.Over.Net povedali kaj točno to zanje pomeni ter kdaj lahko pričakujemo novo glasbo.
Nastopate na Szigetu, kar pomeni, da si oder delite z enimi izmed največjih imen v glasbeni industriji. Kaj to pomeni za vas?
Bojan: Za nas to pomeni uresničitev sanj. Na tem odru bomo danes (na dan koncerta, op. a.) dosegli oz. celo presegli naše skrite upe in sanje, ki jih ima vsak, ki začne band pri 15-ih letih.
Kris: Rad bi še dodal, da za moje pojme ni tako pomembno, kdo je na odru pred ali za mano. Bolj se osredotočam na to, kateri drugi izvajalci so ob tej uri nastopali na tem odru. Leta 2018 sem ob tej uri na Szigetu poslušal enega izmed mojih najljubših bendov, The Kooks. Tudi Lewis Capaldi je prvič nastopal ob tej uri, včeraj pa je ta “slot” dobil Tom Odell. V mojih očeh je to neverjeten dosežek, da se lahko primerjamo s takimi imeni, še posebej v naši regiji.
Torej bi med sabo in temi izvajalci postavili enačaj? Se dojemate kot enakovredne?
Bojan: Ja, mi pa Lewis Capaldi smo tam, tam (smeh). Ne, sicer se nimamo za enakovredne, a poudaril bi, da je na tem festivalu 60 odrov in preko tisoč izvajalcev. Torej, da smo na glavnem odru in ob takem času, je kar nor občutek.
V enem izmed nedavnih intervjujev ste omenjali razlike med slovenskimi in evropskimi odri. Zato vas moram vprašati – imate tukaj tuš?
Jure: Ja, jaz sem videl tuš. Vsekakor se bomo po šovu oprhali, saj gremo takoj v kombi in nazaj v studio.
Torej se ne boste imeli priložnosti sprehoditi po Szigetu? Kdaj ste sploh prišli?
Jure: Ob 7-ih smo štartali iz Hamburga, ob 11-ih smo prispeli, spili kavo, oddelali tonsko vajo, sedaj imamo pogovor z mediji, nato koncert in nazaj. Kar natempirano.
Sedaj ste že nastopali za številne publike v številnih državah. Katera publika je bolj zahtevna, slovenska ali tuja?
Bojan: Bolj zahtevna je vsekakor slovenska, ker je pač domača. Tudi drugi izvajalci, s katerimi smo govorili, trdijo, da je domača publika vedno zahtevnejša.
V Sloveniji smo vseprisotni, tako glasbeno kot medijsko, zato se ustvarijo neka pričakovanja in marsikdo pride na nastop morda celo v upanju, da bo naš nastop zanič, da nas lahko upravičeno ne mara. Medtem ko v drugih državah ne razumejo kaj govorimo, zato pridejo bolj odklopit možgane in preprosto plesati in se imeti dobro.
V tujini pojejo izjemno dobro. Če bi med koncertom zaprl oči in samo prisluhnil, bi mislil, da sem v Sloveniji.
Kris: Dodal bi še, da človek, ki je pripravljen poslušati glasbo, ki ni v njegovem jeziku, bo že a priori bolj odprt in manj zahteven.
Kaj je težje Sziget ali Evrovizija?
Jure: Evrovizija, ker nismo imeli še nobenih izkušenj in pritisk je bil veliko večji. Nanjo smo se pripravljali kar 6 mesecev, za koncert imaš dan ali celo le nekaj ur.
Bojan: Na Evroviziji je vseeno kako dober si in kakšen nastop imaš. Če v tistih treh minutah zafrkneš, si pogorel. Tam je toliko ljudi, ki jim je popolnoma vseeno za tvojo zgodbo in kako natančen si, če pač narediš napako, je konec. Medtem ko na koncertu si, da se zabavaš in so tudi napake dobrodošle, saj naredijo izkušnjo še bolj zabavno.
Kako pa se pripravljate na koncerte? Imate kakšne posebne rituale?
Bojan: Pravzaprav ne. Približno 30 minut pred koncertom se popolnoma umirimo, skupaj malce povadimo, nato skupaj vzkliknemo moto, ki ga imamo fantje med sabo.
Vsi smo že slišali govorice o zvezdah, ki imajo izjemno specifične želje glede hrane in pijače v zaodrju. Imate tudi vi kakšne posebne želje, kaj vas mora nujno čakati?
Jure: Ingverjevi shoti, kisli bonboni, vitaminske vode, brisače …
Bojan: Ogledalo! Zdi se bizarno, a pogosto v zaodrju ni ogledala in preden greš na oder, ne moreš preveriti, da vse ‘štima.’ Sedaj smo izrecno na seznam dopisali ogledalo.
Je sploh še kdaj prisotna trema pred koncerti?
Vsi: Ja, vsekakor je.
Kris: Včasih se zgodi kakšne 20 minut pred nastopom, odvisno kakšen dan imaš.
Kdo pa je najbolj nervozen?
Jure: Zadnje čase Bojan.
Sedaj imate pesmi že v treh različnih jezikih. Kaj to pomeni za vašo ciljno publiko, kakšna je ta pravzaprav?
Bojan: Mi ciljamo na to, da se imamo dobro. Da igramo in da se zabavamo, ta glasba izhaja iz nas – in mi se v tem času nismo pretirano spremenili. Seveda vedno poskušamo najti kaj novega in drugačnega, odvisno kam nas veter ponese.
Predvsem mislim, da tega ni treba tako resno jemati. Če vsak pregleda svojo `playlisto` in pogleda kakšno glasbo posluša, tudi najbrž ni vse enako in monotono. Zakaj ne bi bilo tako tudi pri izvajalcih?
Ste kdaj zaradi ideje “boybanda” začutili, da se vas ne jemlje resno?
Bojan: Tega smo daleč največ deležni ravno v Sloveniji. Ko smo imeli intervjuje po svetu, so do nas prihajali resni novinarji, z veliko mero spoštovanja. Ti so tudi velikokrat prišli že pred samim intervjujem na koncert in izrazili navdušenje in spoštovanje, čutiš, da te jemljejo resno. Kljub temu nas to tudi v Sloveniji ne moti, saj v resnici smo “boyband.”
Se katere svoje pesmi kdaj naveličate?
Kris: Jaz sicer v vseh svojih pesmih vedno uživam, a vmes smo imeli eno mesečno turnejo po Evropi, kjer smo med pesmijo Umazane Misli vpletali publiko. In medtem ko čakaš publiko, se včasih zavleče in ti že postane dolgčas.
Bojan: No, jaz sem se imel tudi v teh trenutkih super.
Seveda moramo še preveriti, kako kaže z novim albumom? Kdaj bo ugledal luč sveta?
Bojan: Album bo po vseh pričakovanjih “on time” in ga lahko pričakujete konec oktobra. Zaenkrat se stvari premikajo dobro, imamo na vsake toliko kakšen “ovinek,” da nas vrže ven iz ritma, a smo zadovoljni. Dobro nam gre in se dobro držimo.