Veliko ljudi prve minute po prebujanju preživi na telefonu, še preden se njihov živčni sistem sploh uspe stabilizirati. Ta navada pa lahko vpliva na koncentracijo in delovanje možganov.
Nevroznanost namreč vse pogosteje opozarja, da so možgani prvih deset minut po prebujanju zelo občutljivi na dražljaje, ki lahko določijo potek vašega kognitivnega stanja v naslednjih urah.

Pri tem pa vloge ne igra motivacija, temveč biologija. Jutranje rutine zato ne smemo razumeti kot vprašanje discipline, saj ima telo že samo po sebi sisteme za uravnavanje fokusa in stresa, od nas je odvisno le, ali delujemo skladno z njimi.
Če svojim možganom ob pravem času pošljemo pravi signal, prevzamemo nadzor nad svojim dnevom, preden dan prevzame nadzor nad nami.
Jutranja rutina, ki vam bo vzela le 10 minut, temelji na raziskavah nevroznanstvenika s Stanforda in vse več dokazih o somatski regulaciji živčnega sistema.
1. Panoramski vid, ki traja 2 minuti
Namesto da pogled usmerite v zaslon, stopite k oknu in pustite očem, da preletijo horizont. Širjenje vidnega polja pošlje namreč možganom neposreden signal za umiritev.

2. Somatsko tresenje, ki traja 3 minute
Z rahlim poskakovanjem in stresanjem rok, nog ter ramen lahko otresete nakopičen stres in spodbudite limfno cirkulacijo hitreje kot s klasičnim raztezanjem.
3. Fiziološki vzdih, ki traja 5 minut
To je eden najhitrejših dokazanih načinov za zmanjšanje srčnega utripa. Globoko vdihnite skozi nos, nato na vrhu dodajte še en kratek, oster vdih, za tem pa počasi izdihnite skozi usta, kot bi pihali skozi slamico. Cikel ponavljajte 5 minut.



