Čeprav so bližnja prijateljstva neprecenljivo bogastvo, z leti postane jasno, da si vsak odnos ne zasluži obstoja za vsako ceno. Enosmerna prijateljstva se redko končajo čez noč, saj za prepoznavanje znakov, da gre dejansko za zapostavljanje medsebojnega odnosa, včasih rabimo kar nekaj let.

Lahko, da smo leta popolnoma ignorirali svarilne znake, čeprav se je samo stopnjeval občutek, da se vse vrti okoli osebe, ki se šteje za prijatelja ali prijateljico. 

Če gre za dolgoletno prijateljstvo je jasno, da o tej osebi vemo čisto vse, problem nastane, v kolikor oseba nasproti nas ve zgolj malo podrobnosti iz našega življenja. Po večurnem druženju s takšno osebo tako ostane vtis, da je bila naša vloga pravzaprav vloga pasivnega občinstva. 

Prijatejstvo po potrebi

Posebno kategorijo predstavljajo osebe, ki se oglašajo izključno takrat, ko potrebujejo podporo ali uslugo, ter izginejo takoj, ko kriza mine. Sčasoma se druženje spremeni v neplačano terapevtsko seanso.

Podoben izčrpavajoč vzorec se vidi tudi v odnosih, kjer ena oseba stalno prevzema vlogo organizatorja. Ta ponavadi predlaga kave, prilagaja urnik in vzdržuje prijateljsko vezo pri življenju.

Ko v takšnih situacijah nastopi utrujenost in z druge strani izostane pobuda, se pogosto zgodi porazna tišina. Izkaže se, da je odnos trajal izključno toliko časa, kolikor se je vanj vlagalo z ene strani. 

Eden najtežjih delov prekinjanja takšnih odnosov je dejstvo, da se pogosto ne poslavljamo od osebe, kakršna je danes, temveč od spominov na pretekle čase, skupna potovanja in pogovorov, ki so trajali do jutra.

Za razliko od ljubezenskih odnosov, prekinitve prijateljstev redko prinašajo jasne pogovore. Odnosi se najpogosteje ugašajo počasi, spraševanje o lastni vrednosti v takem odnosu pa postaja težko breme.

Ni nujno, da vsako prijateljstvo traja vse življenje, da bi pustilo sled. Z življenjskimi potmi se spreminjamo tudi sami, nekatere vezi pa preprosto ostanejo v preteklosti. Včasih je največje breme prav tisto prijateljstvo, ki ga držimo iz navade. Zato je odrešujoče sprejeti odločitev, da nehamo vztrajati v odnosu, ki od nas zahteva vse, a ne vrača ničesar.

Najpomembnejši pokazatelj zdravega odnosa je pravzaprav zelo preprost. Ko se druženje z nekom več ne meri skozi izčrpanost, temveč skozi občutek miru, je meja uspešno postavljena. Prijateljstvo ne sme biti tekmovanje v dajanju, temveč prostor, v katerem se obe strani počutita cenjeno.