Ko je Hajdi leta 1990 izdala pesem Naš kuža, je čez noč postala mega otroška zvezda. Na njen dom so začele prihajati torbe pisem, domači telefon pa je neprestano zvonil. Vsaj pet otrok zvečer ni moglo zaspati, če niso slišali njenega glasu. Štirikrat v enem dnevu je napolnila mariborsko Dvorano Tabor, občinstvo je njene pesmi znalo na pamet in jo velikokrat na koncertih celo preglasilo.
A njena zgodba o uspehu je ena redkih. Marsikateremu otroku kljub izrednemu talentu ne uspe uresničiti svojih glasbenih sanj, ker starši ne premorejo dovolj sredstev za nadaljevanje njihove glasbene poti. Prav zato so pri Skupini Žito zagnali projekt, ki s sredstvi pomaga mladim glasbenim upom.
Kakšen pomen ima glasba za otroke, kako težki so bili njeni začetki, kakšna glasba zdaj odmeva v njihovem domu in ali se vrača na glasbene odre, nam je v intervjuju razkrila Hajdi.
V otroštvu smo vsi poslušali tvoje pesmi, bila si naš idol. Kako pa se ti spominjaš svojih začetkov?
Jaz izhajam iz glasbene družine, moj oče je imel svoj band, moja mama izreden posluh in že od malega sem rada stala na odru in nastopala. K sreči sem imela takšne starše, ki so mi to omogočili. Seveda sem se potem tudi glasbeno izobraževala, hodila v glasbeno šolo, igram klavir. Tako da to je sigurno dobra osnova, da te še en inštrument zraven spremlja.
Kako pomembno je, da zna pevec igrati še kak inštrument?
Ni pravilo, veliko je znanih glasbenikov, ki ne znajo igrati nobenega inštrumenta in se fokusirajo bolj na svoj vokal. Je pa igranje inštrumenta vsekakor dobrodošlo, ker osvojiš neko notno abecedo, spoznaš se na takte, melodijo, ritme in vse skupaj je potem veliko lažje.
Kdaj si ugotovila, da želiš postati pevka?
Moji starši pravijo, da mi je to bilo položeno v zibko. Tako kot vsaka punčka sem se rada lepo oblekla, rada sem pela in potem sem z nastopi samo še izživela to neizmerno željo po nastopanju in imela možnost, da sem lahko pela širi javnosti.
Kateri izzivi so bili zate najtežji?
Najtežje je, tako kot verjetno v obdobju vsakega otroka, ki malo izstopa, kako te družba obravnava. Ampak dejstvo je, da ravno s temi stvarmi dobiš trdo kožo in prej ko to osvojiš, bolj si kasneje pripravljen za življenje, bolj se gradi tvoja močna osebnost in lažje greš čez marsikatero stvar, ker si že dejansko zelo zgodaj utrjen.
Kako glasba vpliva na otroke?
Če izhajam iz sebe, meni je glasba še danes neverjetno pomembna. Čeprav ne nastopam več, zelo rada hodim na koncerte, to je neka hrana za dušo, to je bila moja tolažba in moje veselje. Glasba je neizmerno povezana s čustvi in če ni čustev, v čem je potem sploh smisel življenja?
Ali to ljubezen do glasbe prenašaš tudi na svoja sinova?
Absolutno, mi že od malega na veliko pojemo, plešemo, zdaj trenutno smo bolj na rapu, v našem domu odmeva Nipke.
Ali sinova poslušata tudi tvoje pesmi? Kako dojemata tvojo slavo?
Nekaj časa nista bila najbolj navdušena, ko postajata večja pa razumeta, da to ni bilo kar tako, da je bilo za tem veliko dela, da to ni tako enostavno doseči, ampak se moraš res trudit in veliko delat. Tako da zdaj sta šele začela to registrirati in uživati v tem, kar je mamica počela v njunih letih.
Kaj pa ti? Na katerih koncertih te lahko ujamemo?
Joj, jaz sem pa od nekdaj velika ljubiteljica jazza, soula in funka, v Kurzschlussu so nekaj časa delali zelo dobre koncerte, kamor so pripeljali vse od Incognita, Maria Biondija, Barbare Tucker,… tako da sem v živo doživela tiste svoje house melodične trenutke. Všeč mi je ta način glasbe, kjer gre vokal “iz pete ven”, kot temu jaz rada rečem. Pa da je veliko melodike, ritmike, skratka ta “sočna” glasba.
Bi še kdaj zagnala svojo pevsko kariero?
Zdaj decembra bom stopila na en zelo pomemben oder, ampak še ne smem nič razkriti, se pa zelo veselim. Evo, kar kurjo kožo sem dobila, ko govorim o tem. Priznam, da pogrešam oder. Oder je stvar, ki te zadane in si odvisen od nje in ko nekaj časa tega ni, ga začneš pogrešati. Tako da že komaj čakam na ta nastop.
Kako pomembno se ti zdi, da se otrokom omogoči glasbeno šolanje? Kako pomembno je to za njihov razvoj?
Jaz mislim, da če otrok kaže voljo, talent in interes, bi bil greh, da mu ne bi tega omogočili. Mislim, da je glasba eno pozitivno sporočilo za vse nas in upam, da s to akcijo zberemo čim več sredstev in da bomo lahko vsem otročkom, tudi tistim, ki jim starši ne morejo, omogočili, da bodo lahko izživeli svoj glasbeni talent.
Pri Skupini Žito bodo del sredstev od prodaje njihovih treh najbolj priljubljenih kruhov donirali njihovemu socialno-humanitarnemu programu Glasbenik sem, ki zagotavlja pomoč otrokom in mladostnikom iz socialno ogroženih okolij pri uresničevanju glasbenih potencialov. Z nakupom Hribovca, Jelena ali Ajdovega z orehi jim lahko do 30. novembra pomagate tudi vi!