Ni praznovanja brez šampanjca! Šampanjec velja za eno najbolj glamuroznih pijač in nepogrešljivega spremljevalca praznovanj in zabav. A mehurčki niso rezervirani samo za posebne priložnosti in posebno družbo.
Ena največjih igralskih zvezdnic Marlene Dietrich je nekoč dejala, da imamo ob pitju šampanjca vedno občutek, da je nedelja. Ali ni to idealen trik, da lažje preživimo nesrečni ponedeljek?
“Hitro pridi, okušam zvezde!” naj bi vzkliknil benediktinec Dom Pierre Perignon, ko je v kleti opatije Saint Pierre d’Hautvillers poskusil svojo prvo penečo pijačo. Pripisujejo mu namreč izum penečega vina nekje v 17. stoletju. Zgodba je bolj mit kot resničnost, saj so penine pred njim izdelovali tudi drugi vinarji, Dom Perignon pa je izpopolnil tehniko pridelave, ki se uporablja še danes. Ukvarjal se je s procesom sekundarne fermentacije (tiste, ki je odgovorna za mehurčke) in zato ga imenujejo oče šampanjca.
Kje tiči razlika?
Ime šampanjec izhaja iz imena francoske pokrajine Šampanja. Danes je to ime rezervirano izključno za peneča se vina iz te pokrajine in predstavlja zakonsko zaščiteno označbo geografskega porekla, medtem ko so vse ostale penine, ki ne prihajajo iz te pokrajine, lahko uradno označene samo kot peneča vina.
Šampanjec je izdelan izključno po šampanjski oziroma klasični metodi, penine pa so lahko pridelane tudi s postopkom charmat ali po tankovski metodi. Peneča vina imajo večjo vsebnost ogljikovega dioksida, pridelujejo pa se iz osnovnega vina, ki je običajno pripravljeno iz mešanice različnih letnikov, sort in leg. Osnovno vino za pridelavo penin je popolnoma suho in vsebuje tudi več kislin kot običajno belo vino. Peneča vina, ki imajo za osnovno vino le eno samo sorto, so redkejša in zato tudi dražja.
Penine v Španiji imenujejo cava, v preostalih francoskih deželah mousseux ali cremant, v Italiji spumante, v nemško govorečih deželah Sekt ali Schaumwein, v Angliji in Ameriki pa sparkling wine.
Kdaj postrežemo penino?
Penina velja za odličen aperitiv, saj mehurčki vzbudijo tek. Postrežemo jo lahko tudi k predjedem in lahkim glavnim jedem.
Kako postrežemo penino?
Penina se postreže v visokih ozkih kozarcih za penino, polsladko in sladko penino pa lahko natočimo tudi v širše kozarce. Preden jo postrežete, poskrbite, da bo primerno ohlajena. Optimalna temperatura za peneče vino je med 6 in 8 stopinj Celzija.
Kako odpremo steklenico?
Čeprav penino vsi radi odpremo z glasnim pokom in zamaškom, ki poleti visoko v zrak, takšno odpiranje ni pravilno. Ravno nasprotno – odpiranje mora biti čim tišje. Kako to naredimo? Steklenico rahlo nagnemo, nato pa s palcem ene roke držimo zamašek, z drugo roko pa steklenico počasi obračamo. Steklenica se tako čisto neslišno odpre.
Penino natočimo v kozarec, ki ga praviloma držimo v roki, in z njim nikoli ne trkamo. Namesto tega nazdravimo tako, da kozarec, ki ga držimo za pecelj, dvignemo v zrak in človeka, s katerim nazdravljamo, pogledamo v oči. Na zdravje!
