Biti tesnoben ali anksiozen ni ravno dobra stvar – posamezniki z anksioznostjo imajo običajno nenavadne motnje, kot so grizenje nohtov, jecljanje in neprestana nemirnost. A raziskave kažejo, da s tesnobo pride tudi ena dobra lastnost: pametnejši so od ostalih.
Leta 2015 je Univerza v Ontariu v Kanadi izvedla raziskavo, v kateri je anketirala 100 študentov, da bi ugotovila, koliko jih skrbi. Vprašali so jih, kako se strinjajo z izjavami, kot je: “Vedno me nekaj skrbi.”
Ugotovili so, da so učenci, ki imajo več anksioznosti, običajno dosegli višje rezultate na testu verbalne inteligence. To pa niti ni prva raziskava s takimi rezultati.
Leta 2012 so psihologi iz Interdisciplinarnega centra Herzliya prosili 80 študentov, naj ocenijo umetniško delo, medtem ko so jim je na računalniku ‘po naključju’ pokazalo obvestilo, da ima računalnik virus.
Študentom je bilo rečeno, naj si poiščejo tehnično podporo in s štirimi dodatnimi izzivi, ki so bili namenjeni odvračanju pozornosti in povzročanju tesnobe, se je izkazalo, da so študenti, ki so bili bolj zaskrbljeni, tisti, ki so se osredotočili na odpravo virusa.
Ko je nekdo preveč stimuliran in tako zaskrbljen zaradi vsega, mu je lažje blokirati dogajanje okoli sebe in se osredotočiti na eno nalogo naenkrat. Zato so se lahko učinkovito zoperstavili računalniškemu virusu. Druga študija je tudi pokazala, da zaskrbljeni občutijo grožnje veliko hitreje kot tisti, ki nimajo tesnobe.
Tudi Jeremy Coplan, psihiater iz SUNY Downstate Medical Center, je ugotovil, da imajo tisti, ki imajo hujšo obliko generalizirane anksiozne motnje, višji IQ kot tisti, ki imajo blažje oblike anksioznosti.
Raziskovalci verjamejo: “Zaskrbljen um je um, ki išče in pametnejši ljudje imajo lahko kognitivno agilnost, da preučijo več zornih kotov katere koli situacije na bolje ali slabše.”
To je smiselno, saj so po njihovem mnenju “otroci, ki so nagnjeni k anksioznosti, morda bolj pozorni ali prizadevni v šoli, in zato izboljšajo svojo inteligenco. In pametni ljudje lahko najdejo več stvari, zaradi katerih bi morali skrbeti.“
Seveda so pri vsem izjeme
Leta 2012 je bila izvedena tudi študija, ki je pokazala, kako anksioznost negativno vpliva na IQ. Kontrolna skupina je imela višji IQ, ker so imeli manj skrbi in manj tesnobe, ki jim je povzročala nelagodje.
Robert Epstein, psiholog z Ameriškega inštituta za vedenjske raziskave in tehnologijo, je dejal: “Očitno obstajajo izjeme, vendar je osnovna ugotovitev dobra. Ena od razlag za negativno korelacijo je precej preprosta: ko so ljudje zaskrbljeni, ne razmišljajo zelo jasno.”
Vendar pa je še vedno bolj razširjeno prepričanje, da anksioznost kaže na človekove velike mentalne sposobnosti. Tudi najboljši misleci zgodovine, kot so Charles Darwin, Abraham Lincoln in Nikola Tesla so imeli anksiozne motnje.
Morda ste zaskrbljeni, vendar očitno je vaša tesnoba znak velikih stvari, ki prihajajo.
