Človek je družabno bitje in da bi se normalno razvijal ter deloval, mora biti odvisen od drugih. Imeti mora prijatelje, s katerimi bo preživljal del svojega časa, saj dobri prijatelji v življenju igrajo zelo pomembno vlogo.

Pogosto na ljudi, ki večer preživijo sami v udobju fotelja s knjigo v roki, gledajo televizijo ali gredo sami na sprehod, gledamo kot na čudake, s katerimi je nekaj narobe. Vendar pa imajo vsi tisti, ki so od časa do časa radi izolirani in nimajo potrebe po stalnem druženju s prijatelji, kot pravijo psihologi, stopnjo inteligence višjo od povprečja.

Raziskava, objavljena v reviji British Journal of Psyhology, podpira to domnevo. Avtorja študije, narejene na vzorcu 15.000 ljudi, starih med 18 in 28 let, britanski evolucijski psiholog Satoshi Kanazawa in njegov kolega Norman Li verjameta, da so inteligentni ljudje bolj srečni in zadovoljni, če preživijo večino časa sami, saj menijo, da je druženje izguba časa in se rajši osredotočajo na druge, boljše stvari.

Raziskava tudi kaže, da je občutek nezadovoljstva pri druženju s prijatelji nižji, če s temi osebami delimo podobne misli in življenjske poglede na svet. Če s pogovori ustvarimo bližino, potem nimamo občutka, da smo zapravljali čas.

Kljub temu, da naj bi bil to znak inteligence, pa še zdaleč ne pomeni, da si ne bi smeli želeti biti v družbi in prijazno medsebojno komunicirati, saj je prav druženje zapuščina naših prednikov, sta pojasnila psihologa, kar se še danes kaže v našem vedenju.

Pred mnogimi leti, ko so ljudje še živeli v plemenski skupnosti in se skupaj borili za preživetje, sta bila druženje in medsebojna komunikacija zelo pomembna. Danes to ni več bistveno za ohranitev vrste, vendar pa še vedno delujemo in se čutimo srečne v družbi, tako kot naši predniki.

Inteligentni ljudje se sicer izmikajo temu vzorcu in se bolj prilagajajo sodobnemu življenju, ker nimajo potrebe, da delujejo kot ostali in niso odvisni od drugih. Kljub temu pa je raziskava pokazala, da so prijatelji, tudi če so maloštevilni, vredni zlata.