Ob prihodu nas je navdušila z urbanim, kreativnim ambientom, ki mu piko na i dajejo velike poslikavami z italijansko tematiko. Vodja nam je povedala, da ob vikendih pripravljajo tudi zabave in praznovanja za zaključene družbe.
Na njihovem menijo so tradicionalne italijanske jedi: juhe, bruskete, testenine, rižote in solate. Kot prave Italijanske smo si za začetek najprej razdelile tri predjedi: tunin tartar na avokadovi kremi, brusketo z mortadelo, posipano s pistacijami ter buratto z več vrstami aromatičnih olj na posteljici od rukole.
So pozabili na sol?
Jedi so bile na barvitih krožnikih videti zelo vabljivo in kar predstavljale smo si lahko, da sedimo sredi prikupne, sončne italijanske vasice in ne sredi meglene Ljubljane.
A na žalost okus jedi ni bil v skladu z njihovim videzom. Vse je bilo premalo slano, pogrešale smo več začimb in bolj izrazite okuse, po katerih Italijani pravzaprav slovijo.
Morda nas pa glavna jed bolj navduši, smo si mislile. Njihova največja specialiteta so napolitanske pice in na njihovem Instagram profilu vsak mesec izberejo nekoga, ki po svojih željah sestavi najbolj slastno pico. Zmaga tisti, ki prejme najboljši odziv sledilcev, njegovo pico pa potem ves mesec strežejo v restavraciji. Super, kajne?
Ulala, kakšna pica!
Akcijo je začela Ula Furlan, ki je sestavila pico Ulala. Na njej so pelati San Marzano, mozzarella Fior di Latte, panceta, rukola, rumeni paradižniki, artičoke, burrata in pinjole. Ker obožujemo oboje – napolitansko pico in Ulo, smo se odločile, da jo poskusimo.
Na žalost nismo bile navdušene. Pica je sicer bila dobra, vendar nas je nekako motila kombinacija sestavin, ki za naš okus niso najbolje pasale skupaj ali pa jih je bilo samo preveč.
Dovolj parmezana, hvala
Ravnodušne smo ostale tudi pri drugih jedeh. Naročile smo še rižoto z govejim carpacciom in fuže s tartufi. Oboje se sicer sliši super, a nas je že takoj na začetku zmotila neestetska prezentacija (saj veste, da smo Stylovke glede tega zelo občutljive) – rob krožnika je bil namreč potresen z enormno količino parmezana in jedi sta, iskreno rečeno, izgledali, kot da ju je pripravil popoln amater.
Tudi okusi niso bili nič kaj prida. Rižota je sicer imela dobro teksturo, a je bila zaradi (surove) paradižnikove omake kisla, ves okus pa je prevzel parmezan.
Fuži s tartufi so bili ravno prav al-dente, a premalo intenzivni. Tartufe v omaki se je komaj okusilo.
Kaj pa sladica?
Naročile smo tradicionalen italijanski tiramisu v lončku in Fugazijevo posebnost – canoli palačinko, polnjeno s pistacijevo kremo.
Tiramisu je bil eno veliko razočaranje – bil je čisto voden, piškoti pa popolnoma raztopljeni. Za razliko od njega je bila palačinka izvrstna! Dobrega okusa, polnjena z ravno prav pistacijeve kreme, ki ni bila presladka. Na koncu nam je bilo žal, da si nismo naročile dveh. Tole je vsekakor bila najboljša jed celotnega kosila.
Ob 15. uri, ko smo počasi zaključevale kosilo, so v restavracijo začeli prihajati študentje, saj Fugazi nudi tudi študentske bone. Pomislile smo, da je morda ravno to razlog za nižjo kakovost jedi.
Naš končni vtis? Iskreno, ne najboljši. Fugazi priporočamo tistim, ki imate radi napolitanske pice, vendar svetujemo, da si naročite preverjeno kombinacijo sestavin. Tudi palačinka s pistacijevo kremo je vsekakor vredna obiska, ostale jedi pa upamo, da do naslednjič izboljšajo.
Fugazi se nahaja na Kersnikov ulici 6 v Ljubljani in je odprt od ponedeljka do petka od 10.30 do 22.00.