Največji miti o negi kože jeseni: kaj drži in kaj ne?

15. oktober 2025

Največji miti o negi kože jeseni: kaj drži in kaj ne?

15. oktober 2025
Foto: Instagram @albiva.wellness
Največji miti o negi kože jeseni: kaj drži in kaj ne?

Največji miti o negi kože jeseni: kaj drži in kaj ne?

15. oktober 2025
Foto: Instagram @mettehogh

Zagotovo ste že slišali za katerega izmed teh mitov o negi kože jeseni. Morda ste mu tudi prisluhnili in ga upoštevali. Pa res vsi držijo?

Hladnejši zrak, ogrevanje v prostorih in manjša vlažnost v zraku so popoln recept za suho in občutljivo kožo. Jesenski dnevi s sabo prinašajo nove potrebe kože in hkrati tudi številne napačne nasvete, ki krožijo po spletu.

Družbena omrežja so preplavljena z napačnimi nasveti, ki vaši koži prej škodujejo kot pa koristijo. Od opuščanje zaščite pred soncem do napačne uporabe pilingov … takih nasvetov zares ne manjka.

Poglejmo si, kateri miti so najbolj trdovratni, in kako se jim lahko izognete, da bo vaša koža jeseni ostala navlažena, zdrava in prožna.

Mit št. 1: ”Jeseni zaščita pred soncem ni potrebna”

 Za ta mit ste verjetno že največkrat slišali. Mnogi namreč (zmotno) mislijo, da v hladnejših dneh, ko je sonce pogosto skrito za oblaki, to ne predstavlja nikakršne nevarnosti za kožo. To zagotovo ni res.

Resnica je, da UVA žarki, ki so odgovorni za prezgodnje staranje kože in razgradnjo kolagena, prehajajo skozi oblake, meglo in celo steklo. Ti žarki so prisotni skozi vse leto, ne glede na to ali ste v gorah, na plaži ali doma na kavču.

ženska z sijočo kožo pozira pred kamero
Foto: Instagram @mathilderavnc

Dermatologi zato poudarjajo, da uporaba SPF-a (vsaj faktor 30) ostaja obvezna tudi jeseni. Če ste pogosto na prostem, v avtu ali blizu oken, boste z njegovo pomočjo preprečili pojav drobnih gubic in pigmentnih madežev.

Še en nasvet za zimske mesece: SPF nanesite tudi takrat, ko je zunaj sneg. Ta namreč odbija 80 % UV svetlobe. Če vas ne opeče, še ne pomeni, da vaša koža ne trpi.

Mit št. 2: ”Dovolj je ena mastna krema”

Ob nižjih temperaturah se marsikdo zateče k najbolj mastni kremi, ki jo premore njegova polica. A koža v resnici ne potrebuje težke kreme, ampak ravnovesje med vodo in maščobo. Vlaženje je namreč dvostopenjski proces.

Najprej poskrbimo za dodajanje vode v kožo (z vlažilnimi sestavinami, ko so hialuronska kislina, glicerin ali pantenol), nato pa vlago zadržimo v koži z zaščitno plastjo lipidov (ceramidi, skvalan, karitejevo maslo ali vazelin).

ženska z sijočo kožo pozira pred kamero
Foto: Instagram @mettehogh

Če ta korak preskočite in uporabite samo težko kremo, lahko vlago celo zaprete iz kože, ne vanjo. Povrhnjica bo tako ostala suha, koža bo izgubila sijaj in elastičnost. Prava rešitev je torej večplastna nega, ne pa samo en izdelek.

Mit št. 3: ”Mastna koža ne potrebuje vlaženja”

No, od tega se zares želimo dokončno posloviti. Res je, da mastna koža proizvaja več sebuma, ne pa tudi dovolj vlage. Pogosto jo zato prekomerno čistimo z agresivnimi čistili, alkoholnimi toniki in kremami, ki izsušijo povrhnjico.

Koža se temu instinktivno upre in začne izločati še več olja, da bi nadomestila izgubo, ki vodi v še več sijaja, zamašenih por in nepravilnosti.

ženska z sijočo kožo pozira pred kamero
Foto: Instagram @sophia_vanbragt

Rešitev zato leži v lahkih, vlažilnih teksturah, ki ne mašijo por. Poiščite izdelke, ki so označeni kot ”’non-comedogenic”, v obliki gelov ali emulzij, ki vsebujejo sestavine, kot so niancinamid, hialuronska kislina ali cink PCA.

Te kožo pomirjajo, uravnavajo izločanje sebuma in skrbijo, da koža ostane navlažena. Mastna koža ne potrebuje manj nege. Potrebuje pametnejšo in bolj dodelano nego.

Mit št. 4: ”Piling jeseni draži kožo”

Veliko ljudi v hladnejših mesecih opusti piling, saj se bojijo, da bo ta koža samo dodatno razdražil. A ne bi se mogli bolj motiti. Ob suhem zraku in debelejšem sloju odmrlih celic koža potrebuje nežen, a reden piling, da ostane gladka in sprejema negovalne sestavine.  

ženska z sijočo kožo pozira pred kamero
Foto: Instagram @brunabear

Namesto grobih mehanskih pilingov z zrnci posezite po kemičnih ali encimskih pilingih. Alfa-hidroksi kisline (AHA), kot sta mlečna in mandljeva kislina, raztapljajo vezi med odmrlimi celicami in kožo pustijo sijočo, na da bi jo poškodovale.

Uporabite jo enkrat ali dvakrat na teden, vedno zvečer, nato pa kožo prekrijte z vlažilnimi sestavinami in naslednje jutro nanesite SPF. Tako boste spodbudili regeneracijo in se izognili draženju.

Mit št. 5: ”Vroča voda bolje očisti kožo”

Nič ni boljšega kot dolga, vroča prha po koncu dolgega dne. A na žalost koži to niti malo ne odgovarja. Vroča voda namreč raztopi zaščitna olja, ki hranijo kožno bariero, zato postane povrhnjica napeta in občutljiva. Koža postane suha, rdeča, včasih pa se tudi začne luščiti.

ženska z sijočo kožo pozira pred kamero
Foto: Instagram @mathildenauta

Za čiščenje obraza in telesa raje uporabite mlačno vodo in blaga, neodišavljena čistila, ki ohranjajo naravni pH kože. Po prhi kožo narahlo popivnajte (nikakor ne smete drgniti) in takoj nanjo nanesite vlažilno kremo.

Tako boste vanjo zaklenili vlago in preprečili izsušitev. Koža bo hvaležna, zdrava in sijoča.

Avtor
Piše

Julija Jesenovec

Style.Več novic