Skoraj 10 let nazaj je začel z izdelovanjem ektravagantnega nakita, danes pa se lahko David Hojnik pohvali s svojim ateljejem in dolgo vrsto zvestih strank, ki obožujejo njegove elegantne in izjemno ženstvene kreacije.
Oblekel je mnoge znane Slovenke. Že več kot 10 let mu zaupa Maja Keuc, letos se je zanj ogrela Nuša Derenda, na spisku zvezdniških strank pa so še Lea Sirk, David Amaro, Eva Boto, Gaja Prestor, dekleta iz skupine Bepop in Ilka Štuhec, ki se v njegovem ateljeju večkrat oglasi na kavici.
Posebna gostja je tudi njegova babica, sicer šivilja, ki mu je v njegovih začetkih pomagala s šivanjem oblačil. “Pred kratkim smo ji izdelali en suknjič, ki si ga je želela in je bila zelo ponosna, ko ga je oblekla,” razlaga David, ki je prepričan, da je ključ do njegovega uspeha to, da je od začetka verjel v to, kar dela in ni odstopal od svojih prepričanj.
Prav zato, kljub prigovarjanju mnogih, naj gre Ljubljano ali se razširi v tujino, ostaja v svojem rodnem Mariboru. “Če se lahko Mariborčan odpravi v šoping v Ljubljano ali čez mejo, potem lahko tudi Ljubljančan pride v Maribor,” pravi in doda, da se v njegovem Atelierju DH Fashion oglasijo tudi stranke iz Gradca in Zagreba.
Tem je najbolj všeč njegov osebni pristop, ki nakupovanje spremeni v edinstveno doživetje.
Zdi se mi, da je to en tak izgubljen čar. Ko je prišla korona, smo se zaprli med štiri stene in ljudje so samo še klikali. Zdi se mi, da je to res zapečatilo naše nakupovalne navade – da v trgovine sploh več ne rabimo hoditi, vse samo še poklikamo in dobimo na dom. Mi smo takrat ravno začenjali z ateljejem in marsikdo je pripomnil, da nismo normalni, ker se vse seli na splet in bodo fizične trgovine izumrle. Ampak jaz sem želel ravno nasprotno – ljudem dati doživetje. Postalo mi je namreč prav mučno priti v trgovino, kjer je vse razmetano in prenasičeno in kjer vse poteka tako hitro, malokateri prodajalec te pozdravi, kaj šele, da bi ti s čem pomagal. Mislim, da ravno to stranke pogrešajo in to sem jim želel podariti. Da se tukaj čas ustavi, da ti nihče ne daje vtisa, da ga motiš, lahko se samo ustaviš, si kaj ogledaš, ne pa da čutiš pritisk, da moraš nujno nekaj kupiti.
Ker se mi zdi, da sami izdelamo stvari in jih že v osnovi ovrednotimo tako, kot se nam zdi fer in pravično in ne vidim smisla potem na blagajni dajati 10- ali 20-odstotne popuste na ceno, ki sem jo sam zastavil. Tudi če smo prejšnjo zimo izdelali plašč iz kašmirja, pa se slučajni ni prodal, se bo pa letošnjo sezono, ker je vreden popolnoma isto, kot je bil prejšnjo.
Odkar smo odprli atelje, šele vidim pravi nabor svojih strank. V večji meri so to ženske, ki se rade uredijo, ki se ne bojijo izstopati. To so ljudje, ki niso javno izpostavljeni, ki niso vsem na ogled. Večina jih ne kupuje v Mariboru, ker tukaj ne najdejo stvari, ki bi jim odgovarjale, saj jim ni všeč masovna prodaja. Sploh tisti, ki bi si radi privoščili kaj lepšega in dražjega, imajo radi mir pri nakupovanju in cenijo intimo in zasebnost našega ateljeja.
Ja, mi delamo zelo ženstveno modo, ki je v današnji ponudbi precej manjka. To so modeli, ki so narejeni po telesu, ki na pravih mestih poudarijo obline. Gre za ženstveno modo, ki vseeno malo odstopa od klasike. Sicer imam zelo rad klasične, večne kroje, ki niso podpisani z letnico, ampak jih lahko nosiš zdaj ali pa čez tri leta, pa bodo vedno dobro izgledali. Pozabimo na minljive trende. Najbolje si videti v tistem, kar ti paše, kar poudari tvoje atribute in v čemer se dobro počutiš.
Želel bi, da se ljudje na splošno malo lepše oblečejo in bolj uredijo. Pa ne samo za večerne priložnosti, ampak tudi za čez dan. Zdi se mi, da smo se malo preveč udomačili v trenirkah in supergah, težko jim je obleči srajco namesto običajne majice. Zakaj ne bi šli po opravkih ali v službo v bluzici in krilu, namesto v navadni majici in kavbojkah. Mislim, da ti tak outfit takoj da več samozavesti in moči.
Fascinantno mi je, da se je vse to zgodilo. Nenormalno hitro se je zgodil moj napredek in napredek znamke. Iskreno, nisem verjel, da je v Sloveniji mogoče ustvarjati in od tega živeti, zato na začetku niti nisem bil tako ambiciozen. Verjel sem v to, kar delam, kaj več pa nisem upal sanjati. Verjetno se je potem zgodilo več takšnih preskokov, ko sem se odločil, da bo to postalo moj poklic. Eden od njih je bil nastop Maje Keuc na EMI, kjer je nosila mojo obleko in nakit. Na obleko je bil takrat ogromen odziv, dobil sem ogromno povpraševanja, kar mi je dalo zagon za naprej, v meni je nekaj premaknilo, da sem pomislil, da bi mogoče pa lahko delal oblačila za na oder, ki so mi bila zmeraj všeč.
Mislim, da zato, ker sem bil iskren pri vsem, česar sem se lotil. Iskren iz tega vidika, da nisem želel ustvarjati nekaj velikega, ampak samo ustvarjati. Tudi zdaj, ko sem odprl svoj atelje, ga nisem zato, da bi obogatel, ker potem ga sploh ne bi, želel sem samo stopiti na naslednjo stopničko. To delam, ker v tem zares uživam, tukaj mi ni težko preživeti cel dan, v Atelierju sem zagotovo 12 ur na dan, včasih celo 14, domov hodim samo spati. In za tem, da pride en kos v naš atelje, je ogromno enega dela, ki si ga malokdo sploh ne zna predstavljati. Kaj šele, da izdelaš 150 kosov, kolikor jih je zaenkrat v Atelierju.
Želim pokazati, da se da lepe in dobre stvari izpeljati tudi v Mariboru. Prepričan sem, da če je nekaj dobro, to privabi ljudi iz povsod. Imam stranke, ki prihajajo iz Gradca in Zagreba, zakaj potem ne bi mogli k nam priti tudi Ljubljančani, Celjani ali Primorci? Nekateri pokličejo, če lahko pridejo v nedeljo, ker jim služba drugače ne dopušča, in se pripeljejo k nam. Takih primerov, iskreno, ni veliko, prepričan pa sem, da jih bo vedno več. Marsikdo, ki nas obišče, reče, da kaj takšnega še ni doživel. To je moj glavni cilj – da so ljudje zadovoljni in se vračajo k nam.
Ne vem, razumemo se. Vsi imamo nekako iste poglede, isto estetiko in isti stil. Še posebej pa nas druži to, da smo istočasno začenjali s svojimi karierami. Da smo se skupaj razvijali in rastli. Doroteja je ličila mojo čisto prvo kampanjo, še preden je ustvarila svoj brand Diamondee, Tiborju pa sem poziral pred objektivom, ko je čisto prvič prijel v roke fotoaparat. Lahko rečem, da naše prijateljstvo traja že več kot 10 let in zdaj nam je že spontano, da delamo skupaj.
V teh 10 letih smo imeli 5 odmevnih dogodkov in v naslednjem letu praznujemo 10. obletnico znamke, ko se obeta še en zelo velik dogodek, ki ga v mislih že pripravljamo, v fizični obliki pa začnemo takoj januarja. Šlo bo za nekaj, kar še nismo naredili, to bo nadgradnja vseh preteklih dogodkov. Bo pa seveda tudi ta dogodek v Mariboru.