Paris Haute Couture Week za sezono jesen/zima 2026–2027 je med 6. in 9. julijem francosko prestolnico znova postavil v središče najekskluzivnejšega dela modne industrije. Uradni program je obsegal 30 modnih hiš, sezono pa so zaznamovali težko pričakovani oblikovalski prvenci, nova kreativna poglavja in izrazito zanimanje za preoblikovanje klasične človeške silhuete.
Na modnih pistah so se zvrstili ekstremni korzeti, voluminozne obleke, skoraj breztežni materiali in dih jemajoče konstrukcije. Medtem ko so nekatere hiše navdih iskale v naravi in pravljicah, so druge raziskovale tehnologijo, nenavadne materiale ter prihodnost couture rokodelstva. Kolekcije so tako znova pokazale, da haute couture ostaja prostor, kjer moda preseže svojo uporabno funkcijo in se približa umetnosti.
Balenciaga: nov začetek Pierpaola Picciolija
Eden najbolj pričakovanih trenutkov tedna je bil prvi couture nastop Pierpaola Picciolija za Balenciago. Oblikovalec je arhitekturno dediščino modne hiše povezal s svojim prepoznavnim občutkom za intenzivne barve, volumen in lahkotnost.
V kolekciji so se izmenjevali strukturirani kroji, napihnjene silhuete in pernate konstrukcije. Posebno pozornost je pritegnil zaključni videz Gigi Hadid, ki je bila skoraj v celoti odeta v črno perje.
Jean Paul Gaultier: couture brez pravil
Veliko zanimanja je spremljal tudi couture prvenec Durana Lantinka pri Jean Paul Gaultierju. Lantink je značilne kode hiše, kot so korzeti, poudarjene obline in spodnje perilo, preoblikoval z nenavadnimi proporci in izrazitim humorjem.
Klasične silhuete je povečal, zasukal in namenoma popačil, s čimer je ustvaril kolekcijo, ki je bila hkrati provokativna in igriva.
Dior: tkanina kot živa skulptura
Jonathan Anderson je v svoji drugi couture kolekciji za Dior raziskoval odnos med naravo, tkanino in kiparstvom. Navdih je črpal iz del ameriške umetnice Lynde Benglis, znane po organskih in navidezno razlitih skulpturah.
Tkanine so bile nagubane, zvite, plastene in oblikovane tako, da so delovale kot tridimenzionalne strukture. Strogo krojeni kostimi so se izmenjevali z mehkejšimi večernimi oblekami, barvna paleta pa je iz črne, bele in sive postopoma prehajala v zeleno, koralno in kovinske odtenke.
Posebej je izstopala prenovljena Diorjeva jakna Bar v zelenem tvidu, ki je eno najbolj prepoznavnih silhuet modne hiše približala sodobnosti.
Chanel: sodobna modna pravljica
Matthieu Blazy je Chanelovo kolekcijo zasnoval kot sodobno pravljico. Revija z naslovom Gaby and the Beanstalk je črpala iz zgodb, ki jih je Gabrielle Chanel hranila v svoji knjižnici.
Na oblačilih so se pojavljali živalski motivi, drobne čebele, perje in bogate vezenine. Posebno pozornost so pritegnili tudi čevlji s petami v obliki grahovih strokov, metuljev in zlatih jajc.
Kljub igrivemu videzu je kolekcija temeljila na izjemno zahtevnem ročnem delu. Vezenje, plisiranje, izdelava pokrival in dekorativni detajli so ponovno pokazali znanje Chanelovih specializiranih ateljejev.
Schiaparelli: pogled v oceanske globine
Daniel Roseberry je pri Schiaparelliju predstavil eno najbolj eksperimentalnih kolekcij tedna. Navdih je našel v oceanskih globinah, morskih bitjih in nenavadnih organskih oblikah.
Namesto tradicionalnih materialov je uporabljal lateks, silikon in poslikane sintetične površine. Korzeti, lovke, biseri in teksture, podobne luskam, so ustvarili svet, ki je bil hkrati privlačen in nekoliko temačen.
Kolekcija je nadaljevala surrealistično dediščino modne hiše, vendar jo je prevedla v sodoben jezik novih materialov in tehničnih postopkov.
Manish Malhotra: čustvena pripoved o materinstvu
Pomemben trenutek sezone je bil uradni pariški couture prvenec Manisha Malhotre. Kolekcijo je posvetil svoji pokojni materi ter v njej raziskoval teme zaščite, materinstva in spomina.
Kokonaste oblike, mehko drapiranje in bogate vezenine so poudarjale moč indijske tekstilne tradicije. Zardozi, kristali, kovinske niti in ročno izdelani okraski so kolekciji dali izrazito čustveno in vizualno globino.
Rahul Mishra: tempeljska arhitektura na modni pisti
Rahul Mishra je navdih našel v indijski tempeljski arhitekturi. Njegove manekenke so delovale kot živi kipi, oblečeni v bronaste površine, gosto vezenje in arhitekturna pokrivala.
Kolekcija je združila starodavno simboliko in sodobne couture silhuete ter znova postavila indijsko rokodelstvo v središče mednarodne modne pozornosti.
Haute couture v dobi tehnologije
Letošnji teden visoke mode je odprl tudi vprašanje odnosa med rokodelstvom in sodobno tehnologijo. Nekatere modne hiše so uporabljale tridimenzionalno skeniranje telesa, nove sintetične materiale in eksperimentalne postopke.
Kljub temu tehnologija ni nadomestila človeškega dela. Nasprotno, oblikovalcem in ateljejem je omogočila, da so tradicionalne tehnike uporabili na nove načine.
Teden visoke mode v Parizu je tako znova dokazal, da visoka moda ni le razkošen spektakel. Je prostor eksperimenta, kulturnega spomina in ustvarjalne svobode, kjer lahko oblačilo postane skulptura, zgodba ali umetniško delo.
