Ob zares tragičnih dogodkih, ki so mnogim vzeli streho nad glavo, so se hitro začeli pozivi k solidarnosti, vlada si je celo omislila državni praznik z nazivom dan solidarnosti. A kar se je iz tega razvilo na družbenih omrežjih, je preseglo meje dobrega okusa.

Večina, ki je kar koli uporabnega prodajala na ‘tržnici’ Facebook Marketplace, je naletela na komentar v smislu: “Zakaj prodajate, raje podarite.” Skorajda pod vsakim artiklom, kot so pralni stroj, hladilnik, likalnik ipd., so se vrstili podobni pozivi, ki pogostokrat niso bili zapisani v prijaznem tonu, pač pa v precej neokusnem. Verjetno najboljši odgovor, ki sem ga prebral na takšen zapis, je bil ta: “Če bi tako radi nekomu ta artikel podarili, ga odkupite in podarite v dobrodelne namene.”

Solidarnost je nekaj, kar je prostovoljno. “Beseda solidarnost pomeni prostovoljno družbeno kohezijo (podporo med ljudmi). Opisujemo jo tudi kot vzajemnost, vzajemno pomoč, soglasnost, družbenost, čut za skupno odgovornost in korist,” je zapisano v Slovarju tujk iz leta 1997 (Verbinc France, Cankarjeva založba).

Solidarnost ne more in ne sme biti prisiljena/vsiljena. Siliti nekoga v solidarnost je povsem v nasprotju z logiko solidarnosti. Še več: prepričan sem, da lahko s siljenjem pri posamezniku, ki okleva ali še razmišlja, komu in koliko oz. kaj bi daroval, dosežemo ravno obraten učinek.

Vsakdo, ki nekaj prispeva za solidarnost, se za to sam odloči. Koliko bo dal, nas ne sme zanimati. Lahko bo prispeval 1 evro, pa je to že več, kot si v danem trenutku lahko privošči. In ne, ne smemo ga obtoževati. Prispeval je, bil je zraven. Prepričan sem tudi, da mnogi, ki nimajo in se težko prebijajo čez mesec, v solidarnostne namene darujejo več, kot si lahko privoščijo.

In tudi tistega, ki ni prispeval nič, ne smemo obtoževati. Solidarnost je prostovoljna odločitev in vsakdo ima svoje razloge, zakaj je prispeval oz. zakaj ni. Obtoževanje in kazanje s prstom je nesmiselno in kaže na nerazumevanje, za kaj pri solidarnosti gre.

S solidarnostjo poskrbimo tudi za lastno varnost

Izvor besede solidarnost je v latinski besedi solidus, kar pomeni trden. “S to besedo se je sčasoma označevalo ravnanje skupine ljudi, ki so v podobnem položaju (imajo podobne obveznosti in interese), imajo zato podobno usodo in so si zato med seboj naklonjeni in se med seboj ‘trdno ali neomajno’ podpirajo,” pravi Wikipedija. Vse skupaj torej izhaja iz enotnosti in iz mišljenja, da s solidarnostjo poskrbijo tudi za lastno varnost, saj lahko računajo na solidarnost drugih, če se bodo nekega dne sami znašli v težavah.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa besedo solidarnost označuje s pripravljenost za medsebojno pomoč, sodelovanje; ter zavest skupnosti, medsebojne povezanosti posameznikov zlasti v družbenem življenju. Pripravljenost in prostovoljstvo sta torej dva temelja solidarnosti. In nikakor ne prisila, kot smo jo v zadnjem mesecu lahko opazili skorajda na vsakem koraku.

Slovenci smo se v zadnjih poplavah odzvali izjemno, ob vseh akcijah in vplivnih posameznikih smo pokazali veliko srce in hitro priskočili na pomoč. In zato so takšni pozivi na takšnih mestih povsem nepotrebni.

Prav tako se mi na drugi strani zdi nepotrebno objavljanje, koliko dobrodelnih SMS-ov ste poslali v pomoč prizadetim. Lepo, darovali ste, pomagali pomoči potrebnim, toda je res treba, da za vašo dobrosrčnost ve cela Slovenija?

Ljudje so glede solidarnosti pogostokrat skeptični, ali bo denar oz. prispevano blago šlo v prave roke. “Ali bo res končalo tam, kjer mora?” se sprašuje marsikateri znanec, ki je daroval ob zadnjih poplavah. Zato je vsaj zame najlepši del solidarnosti pomagati tistemu, ki ga poznate, iz prve roke. Če imate to ‘srečo’, da ne poznate nikogar, ki je bil neposredno prizadet, pa iz prve roke prijatelja, sodelavca itd. In takšna solidarnost bo najbolj izpopolnila tudi vas. Pomagali boste človeku z imenom in priimkom, njegovo tragično zgodbo boste slišali iz prve roke, zagotovo vas bo ganila, in tako boste lahko vsaj delno pomagali tej osebi/am, da se postavi na noge.

Pa srečno, Slovenija, pustimo prepire ob strani in stopimo skupaj, saj smo večkrat dokazali, da to obvladamo.

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Style.Over.Net.