Sarajevo znova prevzema vlogo ene najpomembnejših filmskih prestolnic regije. Sarajevski filmski festival namreč tudi letos združuje uveljavljene ustvarjalce, mlade talente in številne težko pričakovane premiere, med njimi pa je slovenska kinematografija zastopana močneje kot kadarkoli doslej.
V različnih programskih sklopih festivala je namreč na ogled kar 16 filmov in ena serija s slovensko udeležbo, kar predstavlja rekordno slovensko prisotnost na festivalu.
Tri slovenske zgodbe, tri svetovne premiere
Med največjimi letošnjimi poudarki so tri svetovne premiere slovenskih filmov. Prva je bila tretji del priljubljene filmske zgodbe Gajin svet – Sledi mi režiserja Petra Bratuše, ki je svojo premiero doživel v programu Teen Arena. Nova zgodba Gajo spremlja ob vstopu v srednjo šolo, novih prijateljstvih in prvi ljubezni, a tudi na precej bolj nepričakovani in nevarni pustolovščini. Film obenem zaokrožuje trilogijo o Gaji.
V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov je svetovno premiero doživel tudi novi film Vse, kar je narobe s tabo režiserke Urše Menart. Po prvencu Ne bom več luzerka se režiserka vrača z intimno zgodbo o prijateljstvu, osamljenosti in iskanju bližine v svetu, v katerem smo na videz ves čas povezani.
V ospredju sta Maruša in Alja, ki se najprej spoznata na spletu, njun odnos pa ob srečanju v resničnem življenju dobi povsem novo dinamiko. V glavnih vlogah nastopata Anuša Kodelja in Klara Kuk.
Med najbolj pričakovanimi slovenskimi naslovi je tudi Izgubljeni sin, novi celovečerni film Darka Štanteta. Režiser, ki je mednarodno pozornost pritegnil že s prvencem Posledice, se tokrat podaja v kriminalno dramo o dveh odtujenih bratih, družinskih travmah in vprašanju, ali je mogoče prekiniti krog nasilja, ki se prenaša iz generacije v generacijo.
V glavnih vlogah nastopata Jure Henigman in Nejc Cijan Garlatti, film pa je svetovno premiero v nedeljo doživel v impresivnem ambientu kina UNIQUA Ljetni kino Stari Grad v Sarajevu.
Slovenski pečat sega daleč preko treh premier
A letošnja slovenska prisotnost se s tem še zdaleč ne konča. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov sodelujejo tudi slovenske manjšinske koprodukcije 17, Male stvari, Skejtanje ni za punce ter Sramota in denar. Slednji je na letošnjem Sundanceu že prejel veliko nagrado žirije, medtem ko je bil film Skejtanje ni za punce po svetovni premieri v New Yorku nagrajen z nagrado Nora Ephron.
Močna je tudi dokumentarna zastopanost. Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca, ki je nastajal leto in pol v zaporu na Dobu, je v Sarajevu doživel mednarodno premiero, v tekmovalnem programu pa je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Planina režiserjev Biljane Tutorov in Petra Glomazića, ki je na letošnjem Sundanceu prejela veliko nagrado žirije v kategoriji svetovnih dokumentarnih filmov.
Na velikem platnu kina na prostem bo mogoče videti še Skrite ljudi režiserja Mihe Hočevarja in Virus patološke dobrote, medtem ko se je Razpoka v ledu Maje Miloš uvrstila v program polnočnih projekcij. Slovensko prisotnost dopolnjujejo kratki filmi Kozmonavti, Nihče ni nič rekel in Psi brez sanj ter študentski film Sosed Dana Grabnarja.
Svoj prostor na festivalu ima tudi televizijska produkcija. V Sarajevu se bo predstavila serija Trezor režiserja Matevža Luzarja, v kateri spremljamo varnostnico Sonjo, ki se med ropom znajde ujeta v veliko širšo zgodbo politike in kapitala. V glavnih vlogah nastopajo Tina Vrbnjak, Petja Labović, Leon Lučev, Jana Zupančič in Nejc Cijan Garlatti.
Slovenski ustvarjalci tudi v ozadju prihodnjih filmskih zgodb
Sarajevo Film Festival ni zgolj prostor premier, temveč tudi eno najpomembnejših regionalnih stičišč filmske industrije. Slovenski ustvarjalci so zato letos prisotni tudi v programu CineLink Industry Days, kjer se razvijajo in predstavljajo projekti, ki jih bomo na velikih platnih šele spoznali.
Med njimi so Prepovedani sadež režiserke Urške Djukić Lecamus, dokumentarni film O koncu sveta Jakoba Kreseta ter projekt serije Verižna reakcija. V program Talents Sarajevo, namenjen novi generaciji filmskih ustvarjalcev, pa sta bila med prijavljenimi izbrana tudi režiser Matic Štamcar in igralka Suzana Krevh.
Oskarjevska klasika se po 25 letih vrača na veliko platno
Prav poseben trenutek letošnjega festivala bo tudi vrnitev filma Nikogaršnja zemlja Danisa Tanovića. Ob 25. obletnici njegovega nastanka bo prvič prikazana digitalno restavrirana različica filma v ločljivosti 4K.
Kultna vojna drama, ki je leta 2001 v Cannesu osvojila nagrado za najboljši scenarij, leto pozneje pa oskarja za najboljši tujejezični film, je nastala tudi v slovenski koprodukciji Studia Maj in Casablance. Z restavrirano različico bo film 21. avgusta tudi sklenil letošnjo izdajo Sarajevo Film Festivala.
Rekordna bera slovenskih filmov tako letos v Sarajevu ni le impresivna številka. Od velikih svetovnih premier in nagrajenih mednarodnih koprodukcij do novih imen, ki svojo pot šele začenjajo, kaže na vse bolj opazno mesto slovenskih filmskih ustvarjalcev v regionalnem in mednarodnem prostoru.
