Če je internet nekoč nekoga preprosto označil za “fake”, ima generacija Z danes precej bolj slikovit izraz. V komentarjih pod pretirano dodelanimi posnetki se namreč vse pogosteje pojavlja beseda “poliester”, še pogosteje pa zveza “poliestrski življenjski slog”. Ta se ne nanaša nujno na oblačila, temveč opisuje vse, kar želi delovati luksuzno, izvirno ali zavidanja vredno, a ob podrobnejšem pogledu razkrije občutek cenenosti, ponavljanja in preračunljive predstave.
Zakaj prav poliester?
Metafora deluje, ker ima poliester v modi že dolgo nekoliko neugleden sloves. Sintetično vlakno se pogosto povezuje s hitro modo, množično proizvodnjo in cenejšimi nadomestki za naravne materiale. Na spletu so postali priljubljeni videi pregledovanja etiket, v katerih kupci zgroženo odkrijejo, da je drag kos izdelan pretežno iz poliestra.
Material je tako postal priročna bližnjica za nekaj, kar se prodaja kot prestižno, čeprav njegova notranjost ne upraviči bleščeče zunanjosti. Beseda se je tako od oblek hitro preselila k interierjem, spletnim osebnostim in celotnim življenjskim slogom.
Ne gre za pomanjkanje estetike, temveč pomanjkanje pristnosti
“Poliestrski življenjski slog”je lahko jutranja rutina, v kateri je vsak požirek matche postavljen pod popolnim kotom. Lahko je stanovanje, urejeno natanko tako kot tisoč drugih stanovanj na Pinterestu, ali videoposnetek domnevno spontanega trenutka, pri katerem začutimo scenarij.
Posamezen element sicer ni problematičen. Matcha, nevtralna dnevna soba ali ambiciozen urnik sami po sebi niso »poliester«. Takšen postane njihov skupek, kadar daje vtis, da oseba ne živi svojega življenja, temveč izvaja najbolj všečno različico življenja, ki ji jo je predlagal algoritem.
Seveda je v novi žaljivki tudi precej ironije. Generacija, ki najbolj glasno zahteva pristnost, jo pogosto prav tako skrbno producira. Neurejena spalnica je lahko namenoma neurejena, fotografija brez ličil ima premišljeno svetlobo, “spontani” video pa je lahko peti poskus. Tudi nasprotje popolnosti lahko namreč hitro postane estetska formula, saj internet tako rekoč vsako obliko upora prej ali slej spremeni v trend.
Kaj trend sporoča znamkam in ustvarjalcem?
Za znamke in ustvarjalce vsebin je sporočilo precej jasno. Občinstva ne prepriča več zgolj popolna podoba, še posebej če je zamenljiva s podobo desetih (ali tisočih) konkurentov. Studijska svetloba, lep hotel in trendovski zvok lahko pritegnejo prvi pogled, ne morejo pa nadomestiti jasnega stališča, prepoznavnega glasu ali konkretne zgodbe o izdelku.
Bolj kot brezhibnost štejejo podrobnosti, ki jih ni mogoče preprosto kopirati: resničen proces nastajanja, premišljena izdelava, humor, osebna perspektiva in pripravljenost pokazati tudi tisto, kar ni ravno popolno. To pa ne pomeni, da je estetike konec. Gen Z še vedno obožuje lepo oblikovane podobe, modne fantazije in premišljene kadre. Toda vse hitreje zazna razliko med estetiko, ki nekaj izraža, in estetiko, ki zgolj posnema.
Nova žaljivka bo, tako kot večina spletnega slenga, morda izginila tako hitro, kot se je pojavila. Kljub temu pa je zadela občutljivo točko digitalne dobe. V času, ko je mogoče osebno znamko, stanovanje, obraz in celo glas optimizirati do najmanjše podrobnosti, nas najbolj zmoti prav občutek, da za popolno površino ni ničesar otipljivega.
Če vam torej nekdo reče, da živite “poliestrski življenjski slog”, verjetno ne kritizira vaše majice. Sporoča vam, da je vaše življenje videti kot nekaj, kar je bilo izbrano iz kataloga, sestavljeno po trendih in zapakirano za objavo. Bleščeče, učinkovito in brez ene same gube, a morda tudi brez tiste nepravilnosti, zaradi katere bi delovalo zares vaše.
