Med njimi so bili tudi znani slovenski kuharski chefi, ki so Hrvatom pokazali, kako se stvarem streže. Na predavanju z naslovom ‘Zakaj Slovenci to počnejo bolje’ so se razgovorili o tem, zakaj nivo slovenske kulinarike tako hitro raste in razglabljali o prednostih, ki jih imajo Hrvati zaradi cvetočega turizma.
“Milijoni ljudi se stekajo vsak mesec na hrvaško obalo, mi pa tega nimamo. Dejansko smo v turizmu nižje od Hrvatov. Mislim, da rabimo zato toliko več energije, dela in truda, da smo prepoznavni, dobri in da nas ljudje najdejo zaradi nas samih in ne zaradi tega, ker imamo tisoče kilometrov lepe obale,” je povedal Grega Repovž, chef v Gostilni Repovž.
Dobra konkurenca in medsebojno sodelovanje
Vsekakor pa ima tudi Slovenija svoje prednosti, je prepričan lastnik in chef restavracij Breg in Aftr Jorg Zupan, ki mednje šteje tudi manjše razdalje med kraji in veliko konkurenco.
“Mislim, da se mi ves čas izboljšujemo in zaradi tega tako hitro napredujemo. Vse kar delamo, delamo z mentaliteto, da lahko to naredimo še boljše in da nikoli ne znamo vsega. Na ta način se hitreje učimo in razvijamo.”
Gašper Puhan, podpredsednik krovne organizacije poudarja tudi pomen medsebojnega sodelovanja. “V Sloveniji imamo številne projekte, ki nas povezujejo in usmerjajo. Celotna branža se več ali manj osebno pozna, razumemo probleme, ki jih imamo in jih poskušamo skupaj reševati.”
Ključ so kakovostne sestavine
Ključ do kakovostnih jedi, zaradi katerih se gostje z veseljem vračajo v restavracijo, so sveže in lokalne sestavine, se strinjajo slovenski chefi. “Skuhaš to, kar dobiš na vrtu, in temu prilagajaš meni. Pa če je ta vsak teden drugačen,” pravijo.
Restavraciji Aftr in Breg oskrbujejo z zelenjavo in sadjem z lastnega vrta, ki meri kar 1000 kvadratnih metrov. “To zahteva veliko časa, denarja in živcev. Ampak na koncu so sveže sestavine vsekakor dodana vrednost za restavracijo,” razlaga Zupan.
Kuharski chefi postajajo medijske osebnosti
Pot do uspeha se lahko skrajša tudi po zaslugi izpostavljanja na televiziji in družbenih omrežjih. S pojavljanjem v kuharskih oddajah so nekateri kuharski chefi postali že prave zvezde – in s tem odlična reklama za svoje restavracije.
“Vsekakor je s pomočjo družbenih omrežjih lažje priti do prepoznavnosti in do publike, ampak potem moraš še nekaj pokazati s svojim delom,” pravi Zupan.
Z njim se strinja Puhan, ki meni, da je v današnjem času neizogibno, da si chefi in gostinci na ta način delajo promocijo. “Jaz to ne jemljem kot nič slabega, ker na ta način nagovarjamo mlajšo generacijo in mogoče skrbimo, da na koncu ne bomo ostali brez delovne sile.”
“To je postalo del našega poklica, pa če nam je všeč ali ne,” kuharskima kolegoma prikimava tudi Repovž, ki se pošali: “Po drugi strani pa: mi smo obrtniška dejavnost, tako kot so to mizarji, vodovodarji, avtomehaniki, pa se njim še ni treba s tem ukvarjati. Tako da jim kar malo zavidam.”
Vsi trije so zaključili z mišljenjem, da mladi narekujejo tempo, gost narekuje trende, na njih pa je, da se temu čim prej prilagodijo. Če vprašate nas, jim za zdaj gre več kot odlično.