Danes, 17 let kasneje, je še vedno na očeh javnosti, le da jo namesto na modnih revijah, zdaj spremljamo na Instagramu, kjer kot vplivnica svojim sledilkam deli uporabne modne in stilske nasvete. Čeprav ustvarjanju vsebin nameni veliko časa in truda, je njena prioriteta družina, ki je vedno na prvem mestu.
Tjaša je mama 9-letnih dvojčic, ki sta se rodili skoraj tri mesece prezgodaj. “To je bila najtežja preizkušnja v mojem življenju,” prizna Tjaša, ki ob spominih na težke trenutke še vedno dobi solzne oči.
Kako se je spopadla s prezgodnjim rojstvom, kakšna vprašanja dobiva od svojih sledilk in zakaj se iskrice v njeni 22-letni zvezi še danes divje krešejo, vse to nam je razkrila v intervjuju.
Spoznali smo te leta 2007, ko si pri 21. letih postala mis Universe. S kakšno željo si se prijavila na izbor?
Točno se spomnim, kdaj sem se odločila, da se prijavim. Bila sem v wellnessu, kjer sem listala revijo Obrazi in notri je bila prijavnica za Miss Universe. Takrat sva z zdajšnjim možem, takratnim fantom, imela ravno neke težave in v bistvu sem želela s prijavo na tekmovanje njemu nekaj dokazati.
Sprva sem vse skupaj vzela zelo lahkotno, ko sem izvedela, da zmagovalka dobi v trajno last avto, pa sem si rekla: U, rada bi zmagala.
Kje si si takrat predstavljala, da boš pristala čez 17 let?
Uh, ne vem, kaj sem si takrat predstavljala. To je bilo obdobje, ko sem si želela pisati knjige, prevajati. Študirala sem namreč slovenistiko in španščino. Takrat nisem gledala daleč naprej.
Ko zdaj gledaš nazaj, kaj ti je zmaga na Miss Universe prinesla? Bi jo ponovila?
Nikoli ne obžalujem nobene odločitve iz preteklosti in ta zmaga je verjetno konkretno spremenila potek mojega življenja. Jemljem jo kot izredno pozitivno izkušnjo, saj me je vpeljala v svet, ki ga prej nisem poznala, mi ponudila ogromno možnosti za naprej, ki sem jih zelo dobro izkoristila.
Bila si model, preizkusila si se kot TV voditeljica, stilistka, novinarka, napisala si svojo knjigo … zdaj si vplivnica. Je to poklic, ki ti je pisan na kožo?
Kaj pa vem … jaz sem recimo zelo uživala v manekenskem svetu, dokler nisem več. Dokler so mi čakanja na modnih revijah postala mučna in ko me je zmotil padec kakovosti modnih revij. Tako da jaz bom počela to, kar počnem, dokler me bo veselilo. Instagram je zame še vedno neko igrišče in ne želim, da mi predstavlja stres. Zato vse objave odsevajo del mene, del mojega življenja.
V resnici si nisem sama izbrala dela vplivnice, na nek način so drugi izbrali mene, saj sem jim v neki stvari predstavljala navdih. Da se jim zdim vredna, da mi sledijo, za kar sem zelo hvaležna.
Zdaj pa če si predstavljam sebe pri 50., da se bom še vedno fotografirala, pa ne vem … mogoče ja, mogoče ne, mogoče bo moj življenjski slog postal čisto drugačen in ne bo več kompatibilen s tem.
Mene službe kar same od sebe najdejo, oziroma se izpojejo in potem pridejo nove. Sem se pa v preteklih letih naučila, da ne smem imeti samo enega fokusa, ampak moram biti aktivna na različnih področjih. Zato poleg vplivništva pišem tudi modne rubrike za različne revije, stiliram in s prijateljico organiziram fotografiranja.
Študirala si slovenščino in hispanistiko – kaj se je zgodilo s študijem, zakaj se nisi odločila, da svojo karierno pot ne nadaljuješ v tej smeri?
Preprosto so mi druge stvari postale pomembnejše od tega. Mi je žal? Ne, ker sem takrat v tem modnem svetu in delu res našla strast. Na tisti točki sem dojela, da pač nisem zbrala študija, ki mi je pisan na kožo. Moram pa priznati, da sem zdaj kar malo ljubosumna, ko mi kak študent z iskrico v očeh pripoveduje o svojem študiju.
Za letos si si zadala zelo visok cilj – vsak dan objaviti en modni video na Instagramu, to pomeni 366 videov. Zakaj? Kako naporno je slediti temu cilju?
Decembra sem imela ’12 dni prazničnih stajlingov’, kar sem res z veseljem delala. Našla sem inspiracijo zase in tudi drugi so jo našli. In takrat sem si rekla: ‘Ej, vsak dan se oblečem in zakaj ne bi mojih outfitov delila z drugimi? Jaz bom to naredila, ker imam ljudem veliko za pokazati, za povedati, za svetovati in vedno bom izhajala iz sebe.’
Želim ustvariti trend, da je na Instagramu več objav, ki niso sponzorirane, ampak dajo sledilcem neko dodano vrednost.
Kako to vsakodnevno snemanje izgleda v praksi?
Moram reči, da ta izziv jemljem zelo lahkotno. Za danes recimo še nimam posnetega “OOTD-ja”, ampak ga bom že posnela. Včasih jih posnamem sedem vnaprej, včasih zadnji trenutek, tako kot danes … se pa trudim, da ima vsak video neko dodano vrednost, da navdihne moje sledilke in za zdaj so odzivi res zelo dobri.
Kaj je največkrat zastavljeno vprašanje tvojih sledilk?
Uh, od tega ‘Kje najdem dobre hlače’, do tega ‘Kaj naj oblečem za sinov krst’ … zadnje vprašanje je bilo ‘Kje najdem čevlje številko 35 za maturantski ples’. Seveda nimam časa brskati za eno stvarjo dve uri, ampak se vedno potrudim, da jim odpišem in svetujem. Je pa včasih zelo težko svetovati, če ne vem, kakšno postavo ima oseba, kakšen je njen stil … kljub temu se potrudim po najboljših močeh.
Kako izgleda tvoja omara? Človek bi rekel, da se šibi pod težo oblačil …
Človek bi se motil (smeh). Mislim, da imam zdaj najmanj oblek kot kadarkoli prej. Hkrati pa so to obleke, ki so dejansko v uporabi. Tistih, ki ne nosim, podarim, dam stran, nova oblačila pa pametno vkomponiram v obstoječo garderobo. Kakovost mi je definitivno pred številčnostjo.
Kako se spopadaš s staranjem?
Super! (smeh)
Čutiš pritiske okolice, da je treba vedno izgledati popolno?
Jaz mislim, da pritiske okolice čutiš samo takrat, ko nisi zadovoljen sam s sabo. In jaz sem. Seveda opazim kakšno stvar, ki se z leti spremeni, ampak si ne dovolim, da bi mi to prišlo do živega. Staranje jemljem kot nek privilegij, ki ga imamo.
Kako se upreti pritiskom z družbenih omrežij, ko ženska dobi občutek, da nujno potrebuje vse tiste lepotne popravke?
Cvetoča lepotna industrija je vsekakor privilegij, ki ga moramo izkoristiti sebi v prid, ne smemo pa pustiti, da nas posrka vase. Jaz imam recimo permanentne obrvi, želela sem si, da se mi vrne pigmentacija ustnic in da so malo bolj izrazite in zato sem si naredila še permanentne ustnice. In to je to.
Botoks, filerji … ta estetika mi nikoli ni bila blizu in jaz nočem vase dajati, jaz temu rečem, strupa, ki ti omrtviči mišice. Ker nihče v resnici nima odgovora, kako telo to na dolgi rok prebavi. Nihče mi ne bo govoril, da se to popolnoma razgradi, ker se ne. Poleg tega pa pustimo to, da je nekdo ves polikan, če ne izžareva neke mladostne energije. Ta se skriva v notranjosti.
Zdaj se punce pri 20. letih ukvarjajo z botoksom in kislinami … jaz pri 20. nisem vedla, kaj je to kislina, kaj je to retinol … in mislim da bo kasnejšim generacijam s tega vidika veliko težje, kot je bilo nam. Ker so bila orodja, s katerimi smo mi v mladosti eksperimentirali, veliko manj usodna, kot so danes. Zato me že zdaj malo skrbi za moji hčerki. Me pa kljub temu pomirja to, da imata dobro bazo.
Si mama dvojčic – kaj je zate največji izziv materinstva?
Ohraniti mirne živce. Po naravi sem namreč taka, da se hitro razburim, sem ‘control freak’. Še večji izziv pa je najti otroka v sebi. Saj s prijateljicami sem žareča in divja in nasmejana, v vlogi mame pa sem včasih kar malo preveč resna in stroga. Zato želim še bolj ohraniti otroka v sebi in uživati v tem, da sta moji punčki dva posameznika, ki pač preizkušata svoje in moje meje in jima to dovolim.
Ker sta se rodili prehitro, si morala biti z njima skoraj tri mesece v bolnišnici. Bi rekla, da je to bila zate najtežja življenjska preizkušnja?
Ja, bi kar rekla. Še zdaj mi gre malo na jok. To je bila ena izkušnja, ki te zaznamuje za celo življenje. Zdaj, ko gledam nazaj, je bilo to obdobje zelo lepo, hkrati pa grozno.
Tebi otroka kar odpeljejo in čutiš strah, negotovost in si mogoče niti ne dovoliš čutiti ljubezni do njega, hkrati pa bi mu rad dal vse. Ampak mu ne moreš. Res je bilo težko, hkrati zato, ker sem človek, ki veliko vnaprej načrtuje, tukaj pa sem oz. sva morala z možem iti dan za dnem, uro po uro.
Največja lekcija, ki sta te jo naučili tvoji punci?
Verjetno ravno to, da sem prisotna v trenutku in da se takrat fokusiram samo na eno stvar.
Najpomembnejša lekcija, ki bi jo ti rada prenesla na njiju?
Da ne rabita v življenju navdušiti nikogar, razen sebe. Najprej moraš biti všeč sebi, da si sploh lahko drugim. Tako kot takrat, ko sem želela Klemnu dokazati, da ‘sem jaz ful v redu’. In potem je bilo enkrat dovolj in sem rekla ‘Ej, jaz ne rabim tebi dokazovati, da sem v redu, ker jaz vem, da sem top. Če ti tega ne vidiš, si kreten.’
S Klemnom sta skupaj že 22 let, pred vama je 9. obletnica poroke. Kako ohranjata iskrico v zakonu?
On je moj prvi in trenutno izgleda, da kar zadnji. Začela sva že pri 16. letih in privilegij mi je imeti ob sebi nekoga, ki me pozna že polovico življenja.
Glede na najina karakterja, se iskrice krešejo kar same od sebe – takšne in drugačne, romantične in neromantične. Sva namreč zelo močna karakterja. Jaz sem še vedno nora na njega, od prvega dne, ko sem ga videla, mi ta človek ne gre iz glave.
Seveda se ti zgodi, da med napornim urnikom pozabiš na partnerja, ampak ta najin čas jaz potem začnem hitro pogrešati in mu rečem ‘Ej, dajva biti skupaj’.
Kako loviš ravnotežje med kariero, partnerstvom in materinstvom?
Moj recept je dobra organizacija in ‘vojaški’ urnik. Najpomembneje je to, da sem prisotna v trenutku. Da recimo zdaj ne razmišljam o tem, kaj vse bom morala narediti zvečer, ampak se popolnoma posvetim najinemu intervjuju. Popoldnem sem s puncama in se posvetim njima. Ker čas tako hitro teče in želim, da kakovostno preživljamo skupen čas in ustvarjamo nepozabne spomine.
Tjaša nosi:
jakna Monki
krilo Maja Štamol
pulover Black Mama
ogrlici H&M in Swarovski
pas Hermes
superge Adidas
torba Polene Paris