Eden naših najbolj prepoznavnih parov je bil namreč del organizacijske ekipe, ki je skrbela za zabavni del programa na svetovnem prvenstvu.

Vajena biti sama svoja šefa, ki razpolagata s svojim časom, sta se morala navaditi na odrejen delovni čas, delo v veliki ekipi in njune nadrejene. Kako sta se znašla v novi vlogi, na katere kulturne prepreke sta naletela in ali sta pogrešala delo na Instagramu, sta nam zaupala v kratkem intervjuju.

Svetovno prvenstvo se počasi bliža koncu – kako je bilo tako velik dogodek doživeti tako od blizu?

Katarina: Verjetno je za moške vseeno to večje doživetje, ni nekaj kar bi “sanjala” od nekdaj. Prisotno je bilo ogromno neke hektike, da človek skoraj pozabi, da je sredi največjega dogajanja. Vsekakor mi bo celotna izkušnja ostala v pozitivnem spominu, naučila sva se ogromno, spoznala kar nekaj krasnih ljudi, izkusila delo v multikulturnem okolju, v internacionalnem podjetju in še in še. 

Marko: Odlična izkušnja in dober občutek, da si res del nečesa tako velikega, saj so vse oči sveta trenutno uprte v Katar. Je pa res, da te vsakodnevne obveznosti čisto potegnejo vase in sem se moral včasih kar uščipniti in opomniti, kje sem ter uživati v trenutku.

Kaj vaju je v Katarju najbolj presenetilo?

Katarina: Mogoče to, da ni tako konzervativno okolje, kot sem si ga predstavljala. Ne bom rekla, da nisi deležen kakšnega pogleda več kot “belopolta, blond ženska”, ampak ni tako, da ne bi smela obleči kratkih hlač, krila ali imeti odkritih ramen. Ni tako “strogo” okolje, kot ga predstavljajo mediji. 

Marko: Se strinjam, tudi sam sem pričakoval bolj strogo okolje. Predvsem po informacijah iz medijev. Ampak dlje kot sva tukaj, bolj vidiš, da se zelo približujejo življenju v zahodnem svetu. Je pa res, da kljub temu, da je Doha zelo urejeno, čisto, moderno mesto, se vseeno ne moreš znebiti občutka, da so tu stvari urejene malce drugače, mogoče malce po domače. 

Kdo bo zmagal? Za koga navijata?

Marko; Najbolj goreče sva navijala za Hrvaško, tudi Srbijo, saj imava oba balkanske korenine. Navijala bi za vsako državo iz bivše Juge. Žal Slovenije ni bilo tu, ampak čez štiri leta verjamem. da bova lahko navijala tudi za naše fante. Končno zmago bi pripisal Argentini, mislim da imajo res gorečo željo.

Sta v Katarju naletela na kakšno kulturno prepreko?

Katarina: Tja sva šla z zavedanjem, da je Katar drugačno okolje od Evrope. Meni osebno je bila mogoče največja prepreka jezik, saj lahko naletiš na ljudi, ki res ne razumejo besede angleško. 

Marko: Potrebno se je bilo navaditi na molitve, ki potekajo večkrat na dan. Takrat je po zakonu prepovedano predvajanje glasbe. Je bil kar izziv se držati tega, ko imaš oder poln glasbenikov. Sicer pa so me kar vzeli za svojega, tudi nagovarjali so me v arabščini, tako da sem se tu dobro počutil. Mogoče bi se lahko navadil na šejkovsko življenje. (smeh)

Kako so potekali vajini najbolj naporni dnevi?

Katarina: Tik pred samim začetkom dogodka so bilo delavniki res naporni. Delala sva tudi po 12, 13 ur na dan, a so se na srečo zadeve po nekaj dneh umirile in smo delali po stalnem urniku. Med tekmami sva si vzela tudi kakšno urico “na off”. Meni osebno je bil na začetku največji šok preskok iz “delam po lastnem urniku” v “delam po točno določenem urniku na točno določenem mestu” ter imam nadrejene.

Marko: Jaz sem bil zadolžen za odre, tako da sva bila s Katarino na različnih področjih. Za nas je bilo najbolj naporno takoj po začetku dogodka, takrat smo imeli tudi največji naval ljudi in smo morali najti sistem, ki bo deloval. Potem je bilo pa vse lažje. Sam v bistvu večino časa nisem imel občutka da delam, bila sva sredi glavnega dogajanja v mestu, kjer je potekal zabavni program. Ampak vseeno sem bil po več dnevnih “zabavah” kar utrujen. Sam sem imel veliko opravka z nastopajočimi in sem se moral veliko ukvarjati z odnosi in dinamiko v kolektivu. Večino časa pa je bilo super zabavno.

Kaj sta počela v prostem času?

Katarina: Večino časa sva preživela na tekmah in stadionu ter počivala. Večinoma v postelji, včasih pa tudi ob bazenu.

Vajina družbena omrežja so v tem času malce samevala – sta kaj pogrešala aktivno delo na Instagramu?

Katarina: Iskreno, tukaj sem ugotovila, da je Instagram velik del mene. Po te daljši pavzi imam zdaj ponovni zagon ter željo po snemanju, ki me je že skoraj zapustila. Veselim se povratka domov. 

Marko: Mislim, da sva rabila malo premora od Instagrama. Bilo je lepo za spremembo delati v velikem kolektivu in biti obkrožen z zelo pisano druščino iz vseh koncev sveta. Sva pa tudi ugotovila, da sva prej premalo cenila svobodo, ki jo imaš, ko delaš sam zase. Sam sem začel pogrešati kamero in umetniško ustvarjanje. Zdaj greva z novimi izkušnjami novim zmagam nasproti.

Že vesta, ali se bosta za božič vrnila domov?

Katarina: Ja, prihajava domov. Meni božič res veliko pomeni in sem vesela, da ga bova preživela v krogu družine. 

Marko: Tako je, povsod je lepo, a doma je najlepše, tudi jaz že pogrešam najine bližnje. In pa snežno idilo, o kateri lahko tukaj samo sanjajo.