To je največji modni kiks Ule Furlan

S pristno Ljubljančanko sva se sprehodili po ulicah naše prestolnice in obiskali njene najljubše kotičke. Če ji sledite na Instagramu, potem veste, da kavo najraje spije v Zorici, v Eku jo boste našli na brunchu, v Pop’s Place pa se ustavi na pici ali burgerju. Srede so rezervirane za hot dog v Lepi žogi, velikokrat pa zahaja tudi v Tozd, Pritličje in Hotel One66.

Tokrat sva za pogovor izbrali Zorica bar nad klubom K4 in se ob njihovem priljubljenem figovem ledenem čaju pogovarjali o modi. Ula mi je izdala, kakšna nakupovalka je, kaj je bila njena največja modna napaka in katere modne kose je “ukradla” iz omare svoje mame Miše Molk.

Kako bi opisala svoj stil?

Zdi se mi, da sem bila zelo dolgo zelo urbana, zelo street. Med korono pa smo vsi malo pozabili nase, se razvlekli, postali navadni, običajni. Zdaj si želim znova nagovoriti svojo ženstvenost in nežnost. Želim se malo zmehčati in dati poklon svoji ženskosti.

Kako se je tvoj stil spreminjal skozi leta?

Uh, nonstop. Mislim, da je na njegovo spreminjanje najbolj vplivalo iskanje same sebe, lastnega izraza, neke samostojnosti in posebnosti. Svoj karakter sem iskala skozi različne stile. In potem sem šla skozi različne bare las – od rdeče, do vijolične in črne, do piercinga pod ustnico in v jeziku, zabritih las, čisto kratkega frufru-ja, postriženega na diagonalo … iskala sem neko ostrino, želela sem biti malo drugačna. Ampak to so bile pač neke najstniške finte. Zdaj je moja podoba bolj izčiščena – manj mejkapa, naravni lasje … to mi je veliko bližje kot tisto “skakanje čez rob”.

Je na tvoj stil vplivala tudi mama, Miša Molk?

Mislim, da sva imeli dolgo časa zelo različen stil in da si je ona želela, da bi jaz postala bolj ženstvena, oziroma bolj gospodična za svoja leta. Imava pa podobno estetiko, podoben okus. Zdaj sva vedno bolj uigrani in si redno izmenjavava kakšne modne kose. Od nje sem v svojo omaro preselila znamke Max Mara, Cavalli in Versace, ki jih nosim že ogromno let.

Česa je v tvoji omari največ?

Belih kratkih majic in kavbojk. Zdi se mi, da bela srajca ali bela majica outfitu takoj doda neko svežino. Z njo lahko ustvariš zares eleganten look, čeprav je zelo enostaven. Lahko bi rekla, da je to moj go-to outfit, ki ga oblečem, ko ne vem, kaj obleči. Zraven sveže oprani lasje, malo maskare, rdeča šminka in to je to. Klasičen pariški outfit, ki vedno zažge.

Must-have kosi za jesen?

Moj must-have je trenčkot oz. dežni plašč. To je moja mala mini obsesija, podobno kot bela srajca.

Kje najraje nakupuješ?

Na spletu sem se nedavno navdušila nad znamko Weekday, pogosto obiščem tudi Zaro in H&M, obenem pa rada investiram v kak dober kos, ki bo dlje časa z mano. Obožujem slovensko modo in si najraje kaj kupim od Julije Kaje Hrovat, Sanje Grcić ali ostalih oblikovalcev v Zoofi. Vedno tudi z guštom obiskujem trgovine s konceptom in imam na to-do listi obisk Pentlje, ki se je preselila na super lokacijo v centru mesta, na Tavčarjevo. Rada brskam tudi po vintage sobotnih sejmih in se vedno razveselim srečanja s Karmen Koren in Reinkarmike in Tjaše Nardin iz Indigo second hand-a.

Kakšna nakupovalka si?

Sezonska. Ko se menja sezona, pregledam, kaj vse imam, kaj še rabim in potem grem s seznamom v trgovine. V času korone sem se navadila kupovati preko spleta in sem kar pozabila na sprehajanje po trgovinah, opazovanje izložb, estetike, iskanje inspiracije. Spomnim se, da sva z mami včasih veliko hodili v Benetke in Trst, pa ne nujno v šoping, ampak predvsem se sprehajati in gledati izložbe. Zdaj bi rada to spet obudila.

Kje najdeš modni navdih?

Stilsko se navdušujem predvsem in vedno najprej preko poznavalk mode, kostumografinj in stilisk. Največkrat mi srce odnese, ko svoje prste in ideje spletejo in uresničijo: Alan Hranitelj, Jelena Proković, Nina Jagodic, Damir Raković Ponorelli, Zarja Predin. Ploskam pa tudi, ko se sreča in zgodi “proper girl power”, kot je recimo režijska estetika Kukle Kesherović in artistke Sahareye Sarah Al Saleh.

Kaj je tvoja največja modna napaka?

Krilo čez hlače. To je iz časa, ko smo hoteli biti rajverji, čeprav nikakor nismo bili rejverji. Pa potem še žametna jopica čez žametne hlače na trapez in rutica v laseh. Pa Buffalo čevlji obvezno. Takrat je to pač bilo strašno kul, ko danes gledam nazaj, pa me kar zmrazi.