Biti mama je najlepša, a hkrati najtežja služba na svetu. Otroci ves čas preizkušajo naše meje, naša naloga pa je, da se z njihovo pomočjo naučimo strpnosti in jih vzgojimo v samostojne, načelne in spoštljive ljudi. Vsaka mama se pri vzgoji poslužuje svojih trikov in pravil.
Hajdi Korošec Jazbinšek: “Potovanja širijo obzorja”
“Dokler nisva imela otrok, sva bila zelo pametna z nasveti, ko pa enkrat dobiš otroke, pa nič več ne pametuješ, ker ni nekih jasnih pravil in šablonskih rešitev,” pravi Hajdi, ki ima dva sinova. “Oba sinova vzgajava enako, pa sta si popolnoma različna, kar dokazuje, da res ni nekih pravil.”
S partnerjem Urbanom se trudita, da vsak prosti trenutek izkoristijo za potovanja, saj sta prepričana, da širijo obzorja ter otroka naučijo potrpežljivosti in razumevanja drugačnosti. “To so vrline, ki jih v današnjem svetu manjka,” pravi Hajdi in dodaja:
“Prav tako pa se je z otroki potrebno veliko pogovarjati, razumeti njihova stališča, saj je njihov svet drugačen kot je bil naš, in to zahteva drugačne pristope kot nekoč.”
Zdi se ji, da so sodobni otroci pod velikim pritiskom. “V šoli jemljejo ogromno snovi, obšolske dejavnosti so bolj naporne, hitreje morajo odrasti, na njih pa vpliva še pritisk družbenih omrežij. Svoja otroka zato želim pripraviti, da bosta močna, samozavestna in da ju te stvari ne bodo prizadele ali ovirale pri njunem življenju in njuni rasti.”
Maša Črešnik: “Ne kompliciraj preveč”
Maša Črešnik, mamica dveh deklic, ki čez tri mesece pričakuje še eno, se trudi, da pri materinstvu čim manj komplicira.
“Sama sem taka, da zelo rada načrtujem stvari, ampak odkar imam otroke, je slediti načrtom veliko težje,”
prizna in doda, da se je sčasoma treba sprijazniti, da pri otrocih pač ne moreš imeti nadzora nad vsem.
“Pred rojstvom otrok sem bila res močen ‘control freak’, sčasoma pa sem se naučila, da ni nujno, da imam vse pod kontrolo.” Hčerki sta jo naučili, da je bolj spontana in se ne obremenjuje, če kak načrt pade v vodo.
Tjaša Kokalj Jerala: “Pomembna je zdrava kmečka pamet”
Tjaša Kokalj Jerala je mama 5-letnima dvojčicama, ki ju vzgaja po “zdravi kmečki pameti”.
“Bi rekla, da nič kaj dosti ne kompliciram in se zapletam v neke sodobne vzgojne ukrepe, ampak skušam v njuno vzgojo vključiti predvsem zdravo kmečko pamet.”
V praksi to pomeni, da postavlja pravila in ne dovoli hčerkama, da ji zrasteta čez glavo. Trudi se, da imata v življenju neko strukturo in rutino, ki jo otroci potrebujejo ter da spoštujeta pravila, ki veljajo v njihovi hiši. “Poleg tega jima dovolim, da sta otroka in ju ne zaposlujem z nekimi obvrtčevskimi dejavnostmi, ampak se trudim, da je še vedno igra tista, skozi katero se razvijata.”
Zdaj, ko postajata deklici, bi jima rada sporočila, da so prijateljice in si lahko vse zaupajo in da vedno lahko prideta k nje s kakršnim koli problemom.
Alja Perne: “Strogo ločujem med delom in družinskim časom”
Alja Perne se je odločila, da bo bolj strogo ločevala delo in družinski čas.
“To pomeni, da takrat, ko sta moja fanta v vrtcu, opravim vse službene obveznosti, ko pa prideta domov, odložim telefon in skupaj preživljamo kvaliteten družinski čas,” pravi.
Včasih te ločnice ni znala potegniti in tako se je njeno delo razpotegnilo čez cel dan. “Zaradi tega smo bili vsi nezadovoljni in nesrečni. Zdaj, ko sem potegnila jasno ločnico med enim in drugim, je veliko bolje,” prizna.
Poleg tega želi otroke čim bolj vključiti v svoj način življenja. “Skušam jima približati kuhanje, rada pa mi tudi pomagata pri pospravljanju. Na tak način sicer morda res malce dlje traja, ampak se pri tem vsi toliko bolj zabavamo. Pa še novih stvari se naučita.”
Nina Grilc: “Prepusti se toku”
Nina Grilc, ki ji življenje lepšajo trije otroci, se je tekom let naučila, da čim manj stremi k popolnosti in se čim manj sekira. “Treba se je sprijazniti, da z otroki stvari nikoli ne bodo čisto takšne, kot si si zamislil,” pravi in doda, da se je treba prepustiti toku. “Potem vidiš, da stvari lahko same od sebe zelo lepo stečejo.”
Ključnega pomena se ji zdi, da jim na enostaven način razloži, zakaj nekaj želi od njih.
“Mislim, da ta staromoden način ‘Tako bo, ker sem tako rekla’, danes več ne deluje. Pri mojih otrocih se zelo obnesejo kratke razlage, kjer jim jasno in na preprost način povem, zakaj nekaj želim od njih.”
Jasna Žaler Culiberg: “Mama ne sme dihati izključno samo za otroke”
Jasna Žaler Culiberg, ki je mama dveh deklic in enega fantka, se drži naslednjega načela: “Z nazivom mama ne smeš postati le mama, ampak moraš živeti naprej tudi svoje sanje in svoje življenje. To pomeni, da ne smeš zanemariti partnerja (ki je bil predpogoj, da si mama sploh postala) in ga zaradi otrok odrivati stran. Za vse se najdeta prostor in čas. Otroci ne rabijo mame, da diha izključno samo za njih.”
Tega pravila se drži tudi na potovanjih, ki so velik in pomemben del njihovega življenja. “Na potovanja ne gremo, ker je to darilo otrokom, ampak je to najina strast, veselje in darilo nama ter posledično celotni družini,” pravi in doda, da ji potovanja pomenijo veselje, doživetje in nova znanja, zato ji nikoli ne predstavljajo stresa.
Posebnega trika glede vzgoje nima, permisivni pristop je ni nikoli prepričal.
“Verjamem, da je materinstvo nekaj povsem naravnega, nekaj, kar nam je dano, da v precejšnji meri znamo in zmoremo brez razmišljanja, po drugi strani pa je pogosto težje, kot sem mislila.”
Trije otroci, ki se borijo za pozornost in polno zaposlen partner, ki je pogosto v tujini, zahtevajo precej spretnosti pri krmarjenju med službenimi obveznostmi, gospodinjstvom, obveznostmi otrok in časom zase. Jasna prizna, da je to včasih izziv. “Moj trik je zagotovo v redu, sprotnosti in vključevanju otrok v vsa gospodinjska opravila. Hkrati pa je pri tem potrebna precejšnja disciplina pri vzgoji, velika mera ljubezni in občutek varnosti, ki da otrokom vedeti, da je sprejet in da zmore vse.”
Eva Lozina: “Odločitve je treba vzeti v svoje roke”
Za Evo Lozino je materinstvo je obdobje v življenju, ko se vsak dan srečuješ z dobronamernimi nasveti za katere nihče ni vprašal. “Od znancev, sorodnikov, do spleta in raznih skupin, nasveti so povsod,” pravi in doda, da je zanjo bi ključen trenutek, ko je dojela, da so vse odločitve njene.
“Da jaz usmerjam to obdobje, ne obdobje in otrok mene. Da jaz sprejemam odločitve, kompromise in odrekanja tako kot jaz menim, da je prav in ne tako, kot bi to naredila soseda, sestrična ali prijateljica.”
Prizna, da pri prvem otroku ni bilo ravno tako in je nekaj časa potrebovala, da je to ponotranjila. “Na začetku sem samo čakala, da minejo faze – zbujanje, krči, zobki, kobacanje. Cel čas sem nekaj čakala in si govorila, da ko to mine, bo pa super. Pa ni bilo, vsaka faza se mi je zdela bolj grozna od prejšnje in če sem čisto iskrena sem bolj malo uživala v vsem tem.”
Z drugim otrokom se je to spremenilo. “Jaz odločam, kako bom reagirala na situacije, ki so pač sestavni del materinstva in vzgoje otrok. Jaz odločam ali me bo trmarjenje sredi trgovine vrglo iz tira ali ne, jaz odločam ali bom dovolila risanke ali ne.”
Zdaj, ko je drugič mama, je materinstvo zanjo veliko lepše, v njem bolj uživa in odkrito priznava, da je boljša mama. “Vsaj v očeh mojih otrok, če že v očeh okolice ne.”
