Prav na ta račun v naših mislih povsem zastonj živijo viralni zvoki z družbenih omrežij, ki nam neprestano odmevajo v ozadju, ali pa dejstvo, da se še vedno spomnimo telefonske številke svoje prve simpatije, ne pa tega, kaj smo včeraj jedli za kosilo.
Uporaba tega izraza pomeni, da naši možgani vedno pasivno sprejemajo in zadržujejo informacije, ki nas prepravljajo, niso pa nujno pomembne za preživetje. Lahko bi šli tako daleč in rekli, da si tam pravzaprav sploh ne zaslužijo živeti.
Včasih pa so seveda stvari, ki se nam po naključju zasidrajo v možganih, tudi dobrodošle. A večinoma so te “lepljive” misli nezaželene in tudi skrivnostne glede tega, kako so se sploh znašle v naših možganih. Zaradi tega se lahko počutite, kot da je vaš um prenatrpan prostor, poln podob, predmetov in idej, ki jih niste sami izbrali.
Prav zato je koncept “vrtnarjenje uma” tako osvežujoč. Ideja vrtnarjenja, ki vključuje sajenje, gojenje, negovanje in obrezovanje prenese na mrežo misli, ki zamegljujejo vaš um.
Gre za neke vrste vzgojo uma, kar pa ne pomeni, da se lotevamo le odstranjevanja pajkovih mrež. Predstavlja povsem nov način razmišljanja o znanju, ustvarjalnosti in načinu učenja.
Namesto da pasivno sprejemate naključne informacije med brskanjem po spletu, lahko svoj um spremenite v prostor, ki ga negujete na podlagi tega, kar vas dejansko zanima.
Kaj sploh je “vrtnarjenje uma”
Namesto da bi le pasivno brali vsebine, pri “vrtnarjenju uma” naletite na idejo ali misel, ki jo nato obravnavate kot seme. To “seme” posadite tako, da si jo zabeležite, bodisi fizično ali digitalno.
Gojenje se začne, ko iščete povezave med svojimi mislimi ali semeni. Ko rastejo, se razvejajo in tvorijo nepričakovane povezave v obliki novih misli, idej in vsebine. Tu gre resnično za ustvarjalni vidik, ki ga pri pasivnem brskanju po družbenih omrežjih dejansko nimamo.
Zakaj se izkazuje za priljubljeno?
Želja, da znova postanemo gospodarji svojega časa, je vse močnejša. Kljub temu pa prepogosto pademo v past mračnega drsenja po zaslonih in neutrudno požiramo slabe novice, ki v nas zbujajo le tesnobo in nemir. Ker se te pasti vedno bolj zavedamo, se je začel resen boj za naš odnos do interneta.
Rešitev ni v preprostem umiku ali prepovedih. Namesto tega moramo energijo usmeriti v nekaj kreativnega. Recimo v učenje, ustvarjanje, pisanje ali pa v bolj kakovostne, poglobljene pogovore. To so cilji, ki nas resnično lahko izpopolnjujejo.
Izčrpani smo predvsem zato, ker smo izgubili nadzor nad svojim digitalnim življenjem. Zdaj je čas, da ta odnos znova postavimo na zdrave, uravnotežene temelje.
“Vrtnarjenje uma” pomembno vpliva na naše kognitivne sposobnosti, predvsem prek pisanja in dela z zapiski. Čeprav to ne spreminja same fizične strukture možganov, pa aktivno zapisovanje in predelava informacij dokazano izboljšujeta tako razumevanje kot dolgoročni spomin.
V psihologiji je ta pojav znan kot generacijski učinek, kjer raziskave potrjujejo, da si podatke veliko bolje zapomnimo, če jih ne le pasivno beremo, temveč iz njih ustvarimo svojo lastno, predelano različico.
Čeprav takšen zavesten trud na začetku zahteva nekaj miselnega napora, lahko “vrtnarjenje uma” hitro preraste v naraven del vsakdana.
Ko vlaganje v lastne misli, ideje in radovednost enkrat obrodi sadove, začetni napor zamenja globok občutek izpolnjenosti, večje razgledanosti in zadovoljstva, da smo glede tega nekaj naredili.
