V samem centru Budimpešte, v notranjem atriju hotela Boutique se nahaja priljubljen lokal po imenu Twentysix, ki je znan po zelenem ambientu in stalni zasedenosti. Zakaj Twentysix? Ker naj bi bila to popolna temperatura.

Twentysix je prvi svoje vrste, saj združuje prijeten ambient urbane džungle, s pravo gastronomsko izkušnjo. Njihov lokal pa je pravzaprav sestavljen iz treh različnih elementov. GARDEN° je hranljiva sredozemska restavracija, polna duše.

HOUSE° prinaša edinstven koncept kuhinjskih delavnic in prostora za dogodke po meri. KAA° pa je njihov vrhunski koktajl bar. Vse v enem svetlem, s soncem obsijanem prizoru živahnega središča Budimpešte.

Ravno zaradi njegove priljubljenosti in unikatnosti, pa je rezervacija miza v lokalu skorajda nujna. Na spletu imajo odličen sistem, kjer je rezervacija mize izjemno preprosta, zato vsekakor priporočamo, da si termin zagotovite že vnaprej.

Meni v treh delih

Meni lokala Twentysix se čez dan spremeni kar trikrat. Do 12. ure strežejo zajtrke, od 12. do 3. ter od 5. do 11. imajo “sharing meni,” od 3. do 5. ure pa strežejo kosila.

S prijateljico Kajo naju je najbolj privabil sharing meni, a ker sva imeli rezervacijo ob 11:30, sva si najprej naročili nekaj manjšega iz menija za zajtrk, da sva lažje počakali. Kaja si je privoščila Cesar solato, jaz pa jabolčni crumble. Svoj obrok pa sva pospremili vsaka s svojim okusom limonade – jaz mango, Kaja granatno jabolko.

Povprečna izkušnja za visoko ceno

Kar lokal dobi z ambientom, izgubi pri hrani in strežbi. Moj jabolčni crumble je bil sicer dober, a morda celo za odtenek presladek. Bil je še topel, spremljala pa ga je sladka smetana, ki je je bilo za čajno žličko. Sladica je sicer imela pristen, topel jabolčen okus, a bi precej raje videla, da bi zraven še dobila kepico sladoleda.

Kaja je bila s svojo solato zadovoljna, a ne navdušena. Solata je imela kar dobro količino piščanca, ki je bil ravno prav pečen in izjemno okusen preliv, ki so se mi pridruževale številne sveže sestavine. A krutoni, ki tudi spadajo v običajno cesar solato, so bili izjemno trdi in jih je večina ostala na krožniku.

Ko sva končali s predjedmi, je bil že čas za drugi meni iz katerega sva naročili burrato s popečeno breskvijo, kumaro, blitvo ter prelito z oljem iz čilija in paradižnika ter popražene kozice s češnjevim paradižnikom in kruhom z drožmi.

Jed, ki je presegla vsa pričakovanja in jed, ki naju je pustila ravnodušni

Če začnemo kar z jedjo, ki naju je navdušila, so naju popražene kozice preprosto “vrgle na rit”. Izjemni mediteranski okusi, češnjevi paradižniki ravno prav zreli in izjemna omaka, v katero kar ne nehaš namakati kruha.

Ravno prava začinjenost, ki na jeziku pusti res tisti pravi morski okus. Glede na to, kako dobra je bila, si želim, da bi bila porcija še dvakrat večja, a vsekakor ni bila premajhna.

Zataknilo pa se je pri burrati, ki je bila presenetljivo trda in ji je vsekakor manjkala tista običajna mehkoba in maslenost. Občutek je bil, kot da sva dobili rahlo zamrznjeno mozzarello.

Breskve in blitva, ki so se ji pridruževale, so bile okusne, a prav nič posebnega. Jed je bila v vsej svoji celoti precej povprečna, verjamem, da če bi bila burrata prave kvalitete, bi bili veliko bolj navdušeni.

Strežba, ki bi jo pričakovala v povprečnem lokalu

Glede na ceno in samo opevanost lokala bi tudi pričakovala boljšo postrežbo. Natakarji, kljub svoji številčnosti, so naju večkrat pustili čakati. Predvsem pa naju je zmotilo, da sva na račun čakali kar nekaj časa, in ko sva se odpravili do blagajne, so nama dejali, da je račun že natiskan ter da naj se nazaj usedeva za mizo in počakava tam.

Dodala bi še, da je imela moja limonada prekomerno količino leda, ki je bil naložen, kar nekaj centimetrov čez rob kozarca. Led sem bila prisiljena odvreči, če ne bi lahko še dve uri čakala, da se ta stopi, da sploh lahko spijem pijačo.

Za vse štiri jedi in dve pijači sva odšteli 75 evrov. Lokal je lep in prijeten za ogled, a po dober obrok za tako ceno, bi ljudi iskreno usmerila drugam.